Kazalo
27 odnosi: Aachen, Babenberžani, Bitka pri Bratislavi, Bremen, Franki, Frankovska, Henrik I. Nemški, Karel Veliki, Karolingi, Kunigunda Švabska, Liutpold Bavarski, Lotaringija, Ludvik Otrok, Madžari, Mainz, Nemščina, Ogrska, Oton I. Veliki, Otoni, Sasi, Trier, Turingija, Vzhodnofrankovska država, Widukind Corveyski, 23. december, 881, 918.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Konrad I. Nemški in Aachen
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Konrad I. Nemški in Babenberžani
Bitka pri Bratislavi
Bitka pri Bratislavi je ime dveh bitk.
Poglej Konrad I. Nemški in Bitka pri Bratislavi
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Konrad I. Nemški in Bremen
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Konrad I. Nemški in Franki
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Konrad I. Nemški in Frankovska
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Konrad I. Nemški in Henrik I. Nemški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Konrad I. Nemški in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Konrad I. Nemški in Karolingi
Kunigunda Švabska
Kunigunda Švabska iz plemiške rodbine Ahalolfingov je bila po poroki z mejnim grofom Luitpoldom do leta 907 bavarska mejna grofica in po poroki s kraljem Konradom I. od leta 913 do 918 kraljica Frankov, * okoli 878, † 7.
Poglej Konrad I. Nemški in Kunigunda Švabska
Liutpold Bavarski
Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).
Poglej Konrad I. Nemški in Liutpold Bavarski
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Konrad I. Nemški in Lotaringija
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Poglej Konrad I. Nemški in Ludvik Otrok
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Konrad I. Nemški in Madžari
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Konrad I. Nemški in Mainz
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Konrad I. Nemški in Nemščina
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Konrad I. Nemški in Ogrska
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Konrad I. Nemški in Oton I. Veliki
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Konrad I. Nemški in Otoni
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Konrad I. Nemški in Sasi
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Konrad I. Nemški in Trier
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Konrad I. Nemški in Turingija
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Konrad I. Nemški in Vzhodnofrankovska država
Widukind Corveyski
Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.
Poglej Konrad I. Nemški in Widukind Corveyski
23. december
23.
Poglej Konrad I. Nemški in 23. december
881
881 (DCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konrad I. Nemški in 881
918
918 (CMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Konrad I. Nemški in 918