Kazalo
10 odnosi: Glagolica, Jeruzalem, Kijev, Latinščina, Maša, Matica hrvatska, Rimski misal, Rokopis, Rubrika, Stara cerkvena slovanščina.
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Kijevski misal in Glagolica
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Kijevski misal in Jeruzalem
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Kijevski misal in Kijev
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kijevski misal in Latinščina
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Kijevski misal in Maša
Matica hrvatska
Sedež Matice hrvatske v Zagrebu. Matica hrvatska je najstarejša, neodvisna, neprofitna in nevladna hrvaška nacionalna institucija.
Poglej Kijevski misal in Matica hrvatska
Rimski misal
Rimski misal Rímski misál (tudi samo Misál ali poslovenjeno Mašna knjiga) je knjiga, ki vsebuje mašne molitve Rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Kijevski misal in Rimski misal
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Kijevski misal in Rokopis
Rubrika
Rubrika je beseda ali del besedila, ki je tradicionalno napisana ali natisnjena z rdečim črnilom zaradi poudarjanja.
Poglej Kijevski misal in Rubrika
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.