Kazalo
14 odnosi: Cerkev (zgradba), Dordogne (departma), Dordonja, Francija, Gotska arhitektura, Karolinška arhitektura, Katari, Kor (arhitektura), Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Sarlat-la-Canéda, Stolnica, Zvonik, 1840.
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Cerkev (zgradba)
Dordogne (departma)
Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Dordogne (departma)
Dordonja
Dordogne je lahko.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Dordonja
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Francija
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Gotska arhitektura
Karolinška arhitektura
Karolinška arhitektura je slog severnoevropske predromanske arhitekture iz obdobja karolinške renesanse poznega 8.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Karolinška arhitektura
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Katari
Kor (arhitektura)
Kor je območje v večji cerkvi ali stolnici, ki zagotavlja sedeže za duhovščino in cerkveni zbor.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Kor (arhitektura)
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Romanska arhitektura
Sarlat-la-Canéda
Sarlat-la-Canéda (okcitansko Sarlat e La Canedat) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Dordogne.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Sarlat-la-Canéda
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Stolnica
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in Zvonik
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlatu in 1840
Prav tako znan kot Katedrala Saint-Sacerdos v Sarlat-la-Canéda.