Kazalo
16 odnosi: Alemanija, Avstrazija, Burgundija, Deziderij Langobardski, Francija, Frankovsko cesarstvo, Karel Veliki, Langobardi, Nevstrija, Papež Štefan II., Pipin Mali, 4. december, 751, 754, 768, 771.
- Karolingi
- Rojeni leta 751
- Umrli leta 771
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Karlman I. in Alemanija
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Karlman I. in Avstrazija
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Karlman I. in Burgundija
Deziderij Langobardski
Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.
Poglej Karlman I. in Deziderij Langobardski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Karlman I. in Francija
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Karlman I. in Frankovsko cesarstvo
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Karlman I. in Karel Veliki
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Karlman I. in Langobardi
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Karlman I. in Nevstrija
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Poglej Karlman I. in Papež Štefan II.
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Karlman I. in Pipin Mali
4. december
4.
Poglej Karlman I. in 4. december
751
751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Karlman I. in 751
754
754 (DCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karlman I. in 754
768
768 (DCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Karlman I. in 768
771
771 (DCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karlman I. in 771