Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Karel Lavrič

Index Karel Lavrič

Karel Lavrič, slovenski pravnik in politik, * 1. november 1818, Prem, † 3. marec 1876, Gorica.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Ajdovščina, Avstro-Ogrska, Šempas, Doktorat, Društvo, Gorica, Gradec, Italijani, Laibacher Zeitung, Ljubljana, Nemška zveza, Odvetnik, Padova, Politik, Politika, Pravnik, Pravo, Prem, Primorska, Slovenščina, Slovenci, Soča (glasilo), Taborsko gibanje, Tolmin, Zedinjena Slovenija, 1. november, 1818, 1876, 3. marec.

  2. Diplomiranci Univerze v Gradcu
  3. Diplomiranci Univerze v Padovi
  4. Tolminci

Ajdovščina

Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.

Poglej Karel Lavrič in Ajdovščina

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Karel Lavrič in Avstro-Ogrska

Šempas

Šempas je naselje v Mestni občini Nova Gorica.

Poglej Karel Lavrič in Šempas

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Karel Lavrič in Doktorat

Društvo

Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.

Poglej Karel Lavrič in Društvo

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Karel Lavrič in Gorica

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Karel Lavrič in Gradec

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Karel Lavrič in Italijani

Laibacher Zeitung

Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.

Poglej Karel Lavrič in Laibacher Zeitung

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Karel Lavrič in Ljubljana

Nemška zveza

Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.

Poglej Karel Lavrič in Nemška zveza

Odvetnik

Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.

Poglej Karel Lavrič in Odvetnik

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Poglej Karel Lavrič in Padova

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Karel Lavrič in Politik

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Karel Lavrič in Politika

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Karel Lavrič in Pravnik

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Karel Lavrič in Pravo

Prem

Prem je kraško naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Poglej Karel Lavrič in Prem

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Poglej Karel Lavrič in Primorska

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Karel Lavrič in Slovenščina

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Karel Lavrič in Slovenci

Soča (glasilo)

Naslovna stran prve številke glasila ''Soča'' na 31. 3. 1871. Soča je bilo slovensko glasilo, ki ga je leta 1871 pričelo izdajati istoimensko politično društvo v Gorici.

Poglej Karel Lavrič in Soča (glasilo)

Taborsko gibanje

Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.

Poglej Karel Lavrič in Taborsko gibanje

Tolmin

cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.

Poglej Karel Lavrič in Tolmin

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Poglej Karel Lavrič in Zedinjena Slovenija

1. november

1.

Poglej Karel Lavrič in 1. november

1818

1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Karel Lavrič in 1818

1876

1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Karel Lavrič in 1876

3. marec

3.

Poglej Karel Lavrič in 3. marec

Glej tudi

Diplomiranci Univerze v Gradcu

Diplomiranci Univerze v Padovi

Tolminci