Kazalo
48 odnosi: Anton Aškerc, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Državnik, Duhovnik, Dunaj, Evropa, Gjur, Grad Trakoščan, Habsburška monarhija, Hrvaška, Hrvati, Jurij Draškovič, Kaloča, Kardinal, Knin, Madžari, Madžarska, Matija Gubec, Nadškofija Zagreb, Ogrska, Oradea, Papež Sikst V., Pisatelj, Protestantizem, Protireformacija, Reformacija, Rimskokatoliška cerkev, Seznam hrvaških kardinalov, Seznam madžarskih kardinalov, Slovenija, Teolog, Tridentinski koncil, Turki, Univerza na Dunaju, Univerza v Bologni, Vprašaj, Zagreb, 1515, 1560, 1564, 1578, 1585, 1587, 17. julij, 18. december, 31. januar, 5. februar.
- Hrvaški kardinali
- Rimskokatoliški škofje Pécsa
- Rimskokatoliški škofje Zagreba
- Rimskokatoliški nadškofje Kalocse
- Rojeni leta 1525
- Umrli leta 1587
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej Jurij Draškovič in Anton Aškerc
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Jurij Draškovič in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Jurij Draškovič in Avstrijsko cesarstvo
Državnik
Državnik je človek, ki ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države.
Poglej Jurij Draškovič in Državnik
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Jurij Draškovič in Duhovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jurij Draškovič in Dunaj
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Jurij Draškovič in Evropa
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Jurij Draškovič in Gjur
Grad Trakoščan
Grad Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in hrvaški kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.
Poglej Jurij Draškovič in Grad Trakoščan
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Jurij Draškovič in Habsburška monarhija
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Jurij Draškovič in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Jurij Draškovič in Hrvati
Jurij Draškovič
Jurij Draškovič, (tudi Drascovitius Georgius, Juraj Drašković, pa Draskovich György – kakor tudi mnoga druga imena), je bil madžarski oziroma hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, pa tudi hrvaški ban in avstrijski kraljevi namestnik za Ogrsko; * 5.
Poglej Jurij Draškovič in Jurij Draškovič
Kaloča
Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.
Poglej Jurij Draškovič in Kaloča
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Jurij Draškovič in Kardinal
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Jurij Draškovič in Knin
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Jurij Draškovič in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Jurij Draškovič in Madžarska
Matija Gubec
''Usmrtitev Matije Gubca''(Oton Iveković, 1912) Matija Gubec, pravo ime Ambrož Gubec, hrvaški kmet in vojskovodja kmečkega upora, * okoli 1548, Hižakovec, † 15. februar 1573, Zagreb.
Poglej Jurij Draškovič in Matija Gubec
Nadškofija Zagreb
Nadškofija Zagreb je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.
Poglej Jurij Draškovič in Nadškofija Zagreb
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Jurij Draškovič in Ogrska
Oradea
Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Poglej Jurij Draškovič in Oradea
Papež Sikst V.
Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.
Poglej Jurij Draškovič in Papež Sikst V.
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Jurij Draškovič in Pisatelj
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Jurij Draškovič in Protestantizem
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Jurij Draškovič in Protireformacija
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Jurij Draškovič in Reformacija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Jurij Draškovič in Rimskokatoliška cerkev
Seznam hrvaških kardinalov
Seznam hrvaških kardinalov.
Poglej Jurij Draškovič in Seznam hrvaških kardinalov
Seznam madžarskih kardinalov
Seznam madžarskih kardinalov.
Poglej Jurij Draškovič in Seznam madžarskih kardinalov
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Jurij Draškovič in Slovenija
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Jurij Draškovič in Teolog
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Jurij Draškovič in Tridentinski koncil
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Jurij Draškovič in Turki
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Jurij Draškovič in Univerza na Dunaju
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Poglej Jurij Draškovič in Univerza v Bologni
Vprašaj
Vprašáj (?) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu vprašalnega stavka: Kje si? Zakaj to delaš?.
Poglej Jurij Draškovič in Vprašaj
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Jurij Draškovič in Zagreb
1515
1515 (MDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Jurij Draškovič in 1515
1560
1560 (MDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Jurij Draškovič in 1560
1564
1564 (MDLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jurij Draškovič in 1564
1578
1578 (MDLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Jurij Draškovič in 1578
1585
1585 (MDLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jurij Draškovič in 1585
1587
1587 (MDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jurij Draškovič in 1587
17. julij
17.
Poglej Jurij Draškovič in 17. julij
18. december
18.
Poglej Jurij Draškovič in 18. december
31. januar
31.
Poglej Jurij Draškovič in 31. januar
5. februar
5.
Poglej Jurij Draškovič in 5. februar