Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Alojzijevišče, Aretacija, Avstro-Ogrska, Šenčur, Bled, Bukovščica, Deportacija, Dovje, Druga svetovna vojna, Duhovnik, Glasbena kompozicija, Gledališče, Gorenjska, Gorje, Gregorij Rožman, Jakob Aljaž, Janez Trdina, Janko Mlakar, Kaplan, Kokra, Kranjska Gora, Ljubljana, Mekinje, Metod Frlic, Nemci, Občina Kranjska Gora, Opereta, Pisatelj, Planica, Potopis, Prva svetovna vojna, Rateče, Rimskokatoliška cerkev, Selška dolina, Skladatelj, Slovenci, Tamar, Teologija, Tržič, Zgodovinar, 12. december, 1851, 1943, 20. november.
Alojzijevišče
Alojzijevišče je lahko.
Novo!!: Josip Lavtižar in Alojzijevišče · Poglej več »
Aretacija
Aretacija je začasen odvzem prostosti.
Novo!!: Josip Lavtižar in Aretacija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Josip Lavtižar in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šenčur
Šenčur je naselje z okoli 3.300 prebivalci vzhodno od Kranja in središče Občine Šenčur.
Novo!!: Josip Lavtižar in Šenčur · Poglej več »
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Novo!!: Josip Lavtižar in Bled · Poglej več »
Bukovščica
Bukovščica je naselje v Občini Škofja Loka.
Novo!!: Josip Lavtižar in Bukovščica · Poglej več »
Deportacija
Deportacija ljudi iz varšavskega geta med drugo svetovno vojno Deportacija ali izgon je izraz za prisilno preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj.
Novo!!: Josip Lavtižar in Deportacija · Poglej več »
Dovje
Dovje je razloženo naselje z gručastim jedrom z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora.
Novo!!: Josip Lavtižar in Dovje · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Josip Lavtižar in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Josip Lavtižar in Duhovnik · Poglej več »
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Novo!!: Josip Lavtižar in Glasbena kompozicija · Poglej več »
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Novo!!: Josip Lavtižar in Gledališče · Poglej več »
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Novo!!: Josip Lavtižar in Gorenjska · Poglej več »
Gorje
Gorje je lahko ime več naselij.
Novo!!: Josip Lavtižar in Gorje · Poglej več »
Gregorij Rožman
Gregorij Rožman med polaganjem temeljnega kamna za cerkev na Kodeljevem, 1936 Leon Rupnik, Gregorij Rožman in SS-general Erwin Rösener pregledajo Domobransko vojsko, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarja 1945 ljubljanski stolnici Gregorij Rožman, ljubljanski škof, * 9. marec 1883, Dolinčiče, Koroška, danes Avstrija, † 16. november 1959, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.
Novo!!: Josip Lavtižar in Gregorij Rožman · Poglej več »
Jakob Aljaž
Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.
Novo!!: Josip Lavtižar in Jakob Aljaž · Poglej več »
Janez Trdina
Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.
Novo!!: Josip Lavtižar in Janez Trdina · Poglej več »
Janko Mlakar
Janko Mlakar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, planinski in humoristični pisatelj, * 25. junij 1874, Železniki, † 11. avgust 1953, Ljubljana.
Novo!!: Josip Lavtižar in Janko Mlakar · Poglej več »
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Novo!!: Josip Lavtižar in Kaplan · Poglej več »
Kokra
Kókra je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok Save v Kranju.
Novo!!: Josip Lavtižar in Kokra · Poglej več »
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Novo!!: Josip Lavtižar in Kranjska Gora · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Josip Lavtižar in Ljubljana · Poglej več »
Mekinje
Mekinje so lahko.
Novo!!: Josip Lavtižar in Mekinje · Poglej več »
Metod Frlic
Metod Frlic, slovenski kipar in slikar * 20. december 1965, Suša.
Novo!!: Josip Lavtižar in Metod Frlic · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Josip Lavtižar in Nemci · Poglej več »
Občina Kranjska Gora
Občina Kranjska Gora je ena od občin v Republiki Sloveniji s 5.225 prebivalci (2020).
Novo!!: Josip Lavtižar in Občina Kranjska Gora · Poglej več »
Opereta
Opereta (frc. operette 'mala opera') je gledališko glasbeno delo.
Novo!!: Josip Lavtižar in Opereta · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Josip Lavtižar in Pisatelj · Poglej več »
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Josip Lavtižar in Planica · Poglej več »
Potopis
Potopis je popis potovanja pisca, ki je z osebnimi doživetji in deloma poetičnim prikazovanjem že od nekdaj priljubljen kot nenavadno poročilo o daljnih deželah in ljudstvih.
Novo!!: Josip Lavtižar in Potopis · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Josip Lavtižar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rateče
Rateče so vas v Občini Kranjska Gora.
Novo!!: Josip Lavtižar in Rateče · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Josip Lavtižar in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Selška dolina
Selška dolina je dolga in ozka dolina pod Ratitovcem.
Novo!!: Josip Lavtižar in Selška dolina · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Josip Lavtižar in Skladatelj · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Josip Lavtižar in Slovenci · Poglej več »
Tamar
Tamar je lahko.
Novo!!: Josip Lavtižar in Tamar · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Josip Lavtižar in Teologija · Poglej več »
Tržič
Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.
Novo!!: Josip Lavtižar in Tržič · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Josip Lavtižar in Zgodovinar · Poglej več »
12. december
12.
Novo!!: Josip Lavtižar in 12. december · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Josip Lavtižar in 1851 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Josip Lavtižar in 1943 · Poglej več »
20. november
20.
Novo!!: Josip Lavtižar in 20. november · Poglej več »
