Kazalo
19 odnosi: Avstro-Ogrska, Čehi, Druga svetovna vojna, General, Generalštab NOV in PO Hrvaške, Generalpodpolkovnik (SFRJ), Hrvati, Jugoslovanska ljudska armada, Jugoslovanski partizani, Kraljevina Jugoslavija, Prva svetovna vojna, Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Velimir Škorpik, Vojna enciklopedija, 1892, 1973, 26. februar, 31. maj.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Josip Škorpik in Avstro-Ogrska
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Josip Škorpik in Čehi
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Josip Škorpik in Druga svetovna vojna
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Josip Škorpik in General
Generalštab NOV in PO Hrvaške
Generalštab NOV in PO Hrvaške je bilo vrhovno poveljstvo narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Hrvaške.
Poglej Josip Škorpik in Generalštab NOV in PO Hrvaške
Generalpodpolkovnik (SFRJ)
Generalpodpolkovnik (srbohrvaško: General-potpukovnik) je bil generalski vojaški čin Jugoslovanske ljudske armade, ki je bil v uporabi v Kopenski vojski in Jugoslovanskem vojnem letalstvu.
Poglej Josip Škorpik in Generalpodpolkovnik (SFRJ)
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Josip Škorpik in Hrvati
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Josip Škorpik in Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanski partizani
Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi." Jugoslovanski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, kratica NOV in POJ) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v narodnoosvobodilnem boju.
Poglej Josip Škorpik in Jugoslovanski partizani
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Josip Škorpik in Kraljevina Jugoslavija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Josip Škorpik in Prva svetovna vojna
Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade
Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade.
Poglej Josip Škorpik in Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Josip Škorpik in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Velimir Škorpik
Velimir Škorpik, hrvaški general, * 2. april 1919, † 7. november 1943.
Poglej Josip Škorpik in Velimir Škorpik
Vojna enciklopedija
Vojna enciklopedija je splošno vojaško delo, ki je nastalo v SFRJ in bilo izdano dvakrat: v letih 1958 do 1969 ter od 1970 do 1976 (ta izdaja je doživela tudi ponatis leta 1985).
Poglej Josip Škorpik in Vojna enciklopedija
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Josip Škorpik in 1892
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Josip Škorpik in 1973
26. februar
26.
Poglej Josip Škorpik in 26. februar
31. maj
31.
Poglej Josip Škorpik in 31. maj