Kazalo
41 odnosi: Škofja Loka, Benetke, Dubrovnik, Duhovnik, Dunaj, Gradbeništvo, Gradež, Gradec, Inženir, Južna železnica, Kadet, Nadiža, Patent, Politik, Pulj, Reka, Hrvaška, Simon Vilfan, Slovenci, Ston, Trst, Vis, 11. marec, 14. februar, 1838, 1859, 1861, 1866, 1868, 1869, 1871, 1874, 1884, 1887, 1890, 1895, 1896, 1899, 1902, 1907, 20. junij, 4. maj.
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Josip Vilfan in Škofja Loka
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Josip Vilfan in Benetke
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Josip Vilfan in Dubrovnik
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Josip Vilfan in Duhovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Josip Vilfan in Dunaj
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Josip Vilfan in Gradbeništvo
Gradež
Gradež je naselje v Občini Velike Lašče.
Poglej Josip Vilfan in Gradež
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Josip Vilfan in Gradec
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Josip Vilfan in Inženir
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Poglej Josip Vilfan in Južna železnica
Kadet
Skupina kadetov v učilnici Kadet (fran. cadet, mlajši ali najmlajši sin plemiških rodbin, tudi kandidat za oficirja), gojenec ki se v vojaški šoli ali civilni šoli usposablja za oficirja ali za poklicnega pilota.
Poglej Josip Vilfan in Kadet
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Poglej Josip Vilfan in Nadiža
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Poglej Josip Vilfan in Patent
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Josip Vilfan in Politik
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Josip Vilfan in Pulj
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Josip Vilfan in Reka, Hrvaška
Simon Vilfan
Simon Vilfan (tudi Wilfan Locopolitanus.
Poglej Josip Vilfan in Simon Vilfan
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Josip Vilfan in Slovenci
Ston
Ston je naselje in pristanišče na polotoku Pelješac, ki leži ob koncu severozahodnega dela Stonskega zaliva (Stonski kanal), na hrvaški obali Jadrana; je središče občine Ston (2494 prebivalcev po popisu 2021), ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Josip Vilfan in Ston
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Josip Vilfan in Trst
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Josip Vilfan in Vis
11. marec
11.
Poglej Josip Vilfan in 11. marec
14. februar
14.
Poglej Josip Vilfan in 14. februar
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Josip Vilfan in 1838
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Josip Vilfan in 1859
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Josip Vilfan in 1861
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Josip Vilfan in 1866
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Josip Vilfan in 1868
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Josip Vilfan in 1869
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Josip Vilfan in 1871
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Josip Vilfan in 1874
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Josip Vilfan in 1884
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Josip Vilfan in 1887
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Josip Vilfan in 1890
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Josip Vilfan in 1895
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Josip Vilfan in 1896
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Josip Vilfan in 1899
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Josip Vilfan in 1902
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Josip Vilfan in 1907
20. junij
20.
Poglej Josip Vilfan in 20. junij
4. maj
4.
Poglej Josip Vilfan in 4. maj
Prav tako znan kot Josip Wilfan.