Kazalo
29 odnosi: Afrika, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Španija, Cerknica, Ciglenik (razločitev), Francija, Gorski kotar, Gradec, Italija, Jasenk, Južna Amerika, Maribor, Martinjak, Mecen, Nemčija, Nizozemska, Poslovnež, Reka, Reka, Hrvaška, Senj, Slavonija, Slovenci, Sušak, Reka, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1863, 19. april, 1937, 9. marec.
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Josip Premrou in Afrika
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Josip Premrou in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Josip Premrou in Avstrijsko cesarstvo
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Josip Premrou in Španija
Cerknica
Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.
Poglej Josip Premrou in Cerknica
Ciglenik (razločitev)
Ciglenik je lahko.
Poglej Josip Premrou in Ciglenik (razločitev)
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Josip Premrou in Francija
Gorski kotar
Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.
Poglej Josip Premrou in Gorski kotar
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Josip Premrou in Gradec
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Josip Premrou in Italija
Jasenk
Slap Jasenk se nahaja na istoimenskem potoku pod zaselkoma Pečice in Češnjice.
Poglej Josip Premrou in Jasenk
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Josip Premrou in Južna Amerika
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Josip Premrou in Maribor
Martinjak
Martinjak je obcestno naselje ob severovzhodnem robu Cerkniškega polja, pod južnim vznožjem Slivnice ob cesti Cerknica-Lož.
Poglej Josip Premrou in Martinjak
Mecen
Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).
Poglej Josip Premrou in Mecen
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Josip Premrou in Nemčija
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Josip Premrou in Nizozemska
Poslovnež
Coca-Cola, januarja 2007 na uvodni plenumski seji ekonomskega foruma v Davosu Poslôvnež (tudi bíznismen - iz angleščine: businessman, ženska oblika poslovnica, poslovna ženska) je človek, ki pomembno prispeva k poslovanju podjetja.
Poglej Josip Premrou in Poslovnež
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Josip Premrou in Reka
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Josip Premrou in Reka, Hrvaška
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Josip Premrou in Senj
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Josip Premrou in Slavonija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Josip Premrou in Slovenci
Sušak, Reka
Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.
Poglej Josip Premrou in Sušak, Reka
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Josip Premrou in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Josip Premrou in 1863
19. april
19.
Poglej Josip Premrou in 19. april
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Josip Premrou in 1937
9. marec
9.
Poglej Josip Premrou in 9. marec