Kazalo
50 odnosi: Anatomija, Švedska, Berlin, Bipolarna motnja, Celica, Dražljaj, Endokrini sistem, Epistemologija, Ernst Haeckel, Fiziologija, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hipoteza, Histologija, Hrbtenjača, Humboldtova univerza v Berlinu, Iglokožci, Ihtiologija, Koblenz, Medicina, Naravoslovje, Nemčija, Nemci, Nevretenčarji, Obtočila, Okončina, Opij, Patologija, Philipp Franz von Walther, Piškurji, Porenje - Pfalška, Profesor, Protestantizem, Prusija, Prvo Francosko cesarstvo, Razvojna biologija, Rektor, Revolucije leta 1848, Ribe, Rimskokatoliška cerkev, Rudolf Virchow, Samomor, Taksonomija, Theodor Schwann, Tumor, Vretenčarji, Zdravnik, 14. julij, 1801, 1858, 28. april.
- Diplomiranci Univerze v Bonnu
- Nemški fiziologi
- Nemški rimokatoličani
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Bonnu
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Rojeni leta 1801
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1858
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Johannes Peter Müller in Anatomija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Johannes Peter Müller in Švedska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Johannes Peter Müller in Berlin
Bipolarna motnja
Bipolarna motnja razpoloženja ali manično-depresivna psihoza je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženski stanji – depresija in manija.
Poglej Johannes Peter Müller in Bipolarna motnja
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Johannes Peter Müller in Celica
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Johannes Peter Müller in Dražljaj
Endokrini sistem
Pomembnejše endokrine žleze. (Moške na levi, ženske na desni strani.) '''1.''' češerika, '''2.''' hipofiza, '''3.''' ščitnica, '''4.''' priželjc, '''5.''' nadledvična žleza, '''6.''' trebušna slinavka, '''7.''' jajčnik, '''8.''' testis Endokríni sistém je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez), ki izločajo kemijske prenašalce, imenovane hormone.
Poglej Johannes Peter Müller in Endokrini sistem
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Poglej Johannes Peter Müller in Epistemologija
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Poglej Johannes Peter Müller in Ernst Haeckel
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Johannes Peter Müller in Fiziologija
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Johannes Peter Müller in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Johannes Peter Müller in Hipoteza
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Poglej Johannes Peter Müller in Histologija
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Johannes Peter Müller in Hrbtenjača
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Johannes Peter Müller in Humboldtova univerza v Berlinu
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Johannes Peter Müller in Iglokožci
Ihtiologija
Ihtiologija (iz grških ikhthu - ribe, logos - znanost) je veja zoologije, ki preučuje ribe.
Poglej Johannes Peter Müller in Ihtiologija
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Johannes Peter Müller in Koblenz
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Johannes Peter Müller in Medicina
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Johannes Peter Müller in Naravoslovje
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Johannes Peter Müller in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Johannes Peter Müller in Nemci
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Johannes Peter Müller in Nevretenčarji
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Johannes Peter Müller in Obtočila
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Johannes Peter Müller in Okončina
Opij
Opij je posušen mleček iz nezrelih glavic vrtnega maka (Papaver somniferum).
Poglej Johannes Peter Müller in Opij
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Johannes Peter Müller in Patologija
Philipp Franz von Walther
Philipp Franz von Walther, nemški kirurg in oftalmolog, * 1782, † 1849.
Poglej Johannes Peter Müller in Philipp Franz von Walther
Piškurji
Piškurji (znanstveno ime Petromyzontidae) so družina rib iz nadreda brezčeljustnic.
Poglej Johannes Peter Müller in Piškurji
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Johannes Peter Müller in Porenje - Pfalška
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Johannes Peter Müller in Profesor
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Johannes Peter Müller in Protestantizem
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Johannes Peter Müller in Prusija
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Johannes Peter Müller in Prvo Francosko cesarstvo
Razvojna biologija
Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo.
Poglej Johannes Peter Müller in Razvojna biologija
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Johannes Peter Müller in Rektor
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Johannes Peter Müller in Revolucije leta 1848
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Johannes Peter Müller in Ribe
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Johannes Peter Müller in Rimskokatoliška cerkev
Rudolf Virchow
Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.
Poglej Johannes Peter Müller in Rudolf Virchow
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Johannes Peter Müller in Samomor
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Johannes Peter Müller in Taksonomija
Theodor Schwann
Theodor Schwann, nemški fiziolog, * 7. december 1810, Neuss, † 11. januar 1882.
Poglej Johannes Peter Müller in Theodor Schwann
Tumor
Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.
Poglej Johannes Peter Müller in Tumor
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Johannes Peter Müller in Vretenčarji
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Johannes Peter Müller in Zdravnik
14. julij
14.
Poglej Johannes Peter Müller in 14. julij
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Johannes Peter Müller in 1801
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Johannes Peter Müller in 1858
28. april
28.
Poglej Johannes Peter Müller in 28. april