Kazalo
19 odnosi: Anorganska kemija, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Danci, Danska, Doktorat, Druga svetovna vojna, Fizikalna kemija, Gilbert Newton Lewis, Kataliza, København, Kemija, Nacionalsocializem, Thomas Martin Lowry, Univerza v Københavnu, Voda, 17. december, 1879, 1947, 22. februar.
- Danski kemiki
- Diplomiranci Univerze v Københavnu
- Predavatelji na Univerzi v Københavnu
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Anorganska kemija
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Danci
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Danska
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Doktorat
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Druga svetovna vojna
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Fizikalna kemija
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Gilbert Newton Lewis
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Kataliza
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in København
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Kemija
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Nacionalsocializem
Thomas Martin Lowry
Thomas Martin Lowry, angleški fizikalni kemik, * 26. oktober 1874, † 2. november 1936.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Thomas Martin Lowry
Univerza v Københavnu
Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Univerza v Københavnu
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in Voda
17. december
17.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in 17. december
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in 1879
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in 1947
22. februar
22.
Poglej Johannes Nicolaus Brønsted in 22. februar