45 odnosi: Akvarel, Aleksander Sergejevič Puškin, Arhitektura, Čebelarstvo, Boris Kidrič, Bron, Celje, Dunaj, Fašizem, Fran Levstik, Gimnazija, Institut "Jožef Stefan", Italija, Italijanščina, Josip Broz - Tito, Kamen, Kip, Kipar, Kiparstvo, Kranj, Ljubljana, Marmor, Miroslav Vilhar, Oče, Oton Župančič, Otrok, Panjska končnica, Pedagogika, Portret, Postojna, Profesor, Prva svetovna vojna, Ravnatelj, Simon Gregorčič, Slikar, Slovenci, Sorojenec, Stara vas, Talent, Vladimir Nazor, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), 17. junij, 1891, 1972, 21. oktober.
Akvarel
Akvarel je slikarska tehnika s kitajskim tušem in prozornimi, v vodi topljivimi barvili.
Novo!!: Janez Sajevic in Akvarel · Poglej več »
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Novo!!: Janez Sajevic in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Janez Sajevic in Arhitektura · Poglej več »
Čebelarstvo
Panj na Bavarskem Čebelarstvo, s tujko apikultura, je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom pridobivanja njihovih proizvodov, predvsem medu in voska, pa tudi za opraševanje.
Novo!!: Janez Sajevic in Čebelarstvo · Poglej več »
Boris Kidrič
Boris Kidrič, slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj, * 10. april 1912, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 11. april 1953, Beograd, Jugoslavija.
Novo!!: Janez Sajevic in Boris Kidrič · Poglej več »
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Novo!!: Janez Sajevic in Bron · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Janez Sajevic in Celje · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Janez Sajevic in Dunaj · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Janez Sajevic in Fašizem · Poglej več »
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Novo!!: Janez Sajevic in Fran Levstik · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Janez Sajevic in Gimnazija · Poglej več »
Institut "Jožef Stefan"
Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.
Novo!!: Janez Sajevic in Institut "Jožef Stefan" · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Janez Sajevic in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Janez Sajevic in Italijanščina · Poglej več »
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Novo!!: Janez Sajevic in Josip Broz - Tito · Poglej več »
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Novo!!: Janez Sajevic in Kamen · Poglej več »
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Novo!!: Janez Sajevic in Kip · Poglej več »
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Novo!!: Janez Sajevic in Kipar · Poglej več »
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Novo!!: Janez Sajevic in Kiparstvo · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Janez Sajevic in Kranj · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Janez Sajevic in Ljubljana · Poglej več »
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Novo!!: Janez Sajevic in Marmor · Poglej več »
Miroslav Vilhar
Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar, * 7. september 1818, Planina, † 6. avgust 1871, grad Kalec.
Novo!!: Janez Sajevic in Miroslav Vilhar · Poglej več »
Oče
Oče je otrokov starš moškega spola, del tradicionalno pojmovane družine.
Novo!!: Janez Sajevic in Oče · Poglej več »
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Janez Sajevic in Oton Župančič · Poglej več »
Otrok
Štiri indijske deklice nosijo vodo Otrok je človeški potomec katerekoli starosti ali deček oz.
Novo!!: Janez Sajevic in Otrok · Poglej več »
Panjska končnica
Leopolda Layerja Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič.
Novo!!: Janez Sajevic in Panjska končnica · Poglej več »
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Novo!!: Janez Sajevic in Pedagogika · Poglej več »
Portret
Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč.
Novo!!: Janez Sajevic in Portret · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Janez Sajevic in Postojna · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Janez Sajevic in Profesor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Janez Sajevic in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ravnatelj
Ravnatelj je naziv, ki se uporablja za administrativnega vodjo šole, zavoda ali ustanove (včasih namesto direktorja).
Novo!!: Janez Sajevic in Ravnatelj · Poglej več »
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Novo!!: Janez Sajevic in Simon Gregorčič · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Janez Sajevic in Slikar · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Janez Sajevic in Slovenci · Poglej več »
Sorojenec
Sorojenci so osebe, ki imajo vsaj enega skupnega roditelja.
Novo!!: Janez Sajevic in Sorojenec · Poglej več »
Stara vas
Stara vas je naselje v Občini Postojna.
Novo!!: Janez Sajevic in Stara vas · Poglej več »
Talent
Talènt je grška enota za maso in kasneje tudi denarna enota.
Novo!!: Janez Sajevic in Talent · Poglej več »
Vladimir Nazor
Vladimir Nazor, hrvaški pedagog, politik, pesnik, esejist, romanopisec in prevajalec, * 30. maj 1876, Postira, † 19. junij 1949, Zagreb.
Novo!!: Janez Sajevic in Vladimir Nazor · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Janez Sajevic in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
17. junij
17.
Novo!!: Janez Sajevic in 17. junij · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Janez Sajevic in 1891 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Janez Sajevic in 1972 · Poglej več »
21. oktober
21.
Novo!!: Janez Sajevic in 21. oktober · Poglej več »