Kazalo
25 odnosi: Čehi, Dunaj, Fizika, Gimnazija, Gradec, Jugoslovani, Kal, Pivka, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Matematika, Novinarstvo, Panslavizem, Pesništvo, Pivka, Praga, Profesor, Sarajevo, Slovenci, Slovenski narod (časnik), Srbohrvaščina, Sveta Ciril in Metod, 1847, 1903, 2. julij, 3. oktober.
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Jakob Žnidaršič in Čehi
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jakob Žnidaršič in Dunaj
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Jakob Žnidaršič in Fizika
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Jakob Žnidaršič in Gimnazija
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Jakob Žnidaršič in Gradec
Jugoslovani
Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.
Poglej Jakob Žnidaršič in Jugoslovani
Kal, Pivka
Kal je naselje v Občini Pivka.
Poglej Jakob Žnidaršič in Kal, Pivka
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Jakob Žnidaršič in Ljubljana
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Jakob Žnidaršič in Ljubljanski zvon
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Jakob Žnidaršič in Matematika
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Jakob Žnidaršič in Novinarstvo
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Jakob Žnidaršič in Panslavizem
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Jakob Žnidaršič in Pesništvo
Pivka
Pivka (nekoč Šentpeter na Krasu) je naselje z okoli 2.200 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Jakob Žnidaršič in Pivka
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Jakob Žnidaršič in Praga
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Jakob Žnidaršič in Profesor
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Jakob Žnidaršič in Sarajevo
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Jakob Žnidaršič in Slovenci
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Poglej Jakob Žnidaršič in Slovenski narod (časnik)
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Jakob Žnidaršič in Srbohrvaščina
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Jakob Žnidaršič in Sveta Ciril in Metod
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jakob Žnidaršič in 1847
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Jakob Žnidaršič in 1903
2. julij
2.
Poglej Jakob Žnidaršič in 2. julij
3. oktober
3.
Poglej Jakob Žnidaršič in 3. oktober