Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Jakob Prešern

Index Jakob Prešern

Jakob Prešern, slovenski potopisec, fotograf in pisatelj, doktor prava, * 9.julij 1888, Begunje na Gorenjskem, † 13. februar 1975, Begunje na Gorenjskem.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Avstro-Ogrska, Begunje na Gorenjskem, Dolomiti, Druga svetovna vojna, Fotograf, Galicija, Hraše, Radovljica, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Okupirana Ljubljana, Piava, Pisatelj, Potopis, Prva svetovna vojna, Slovenija, Soška fronta, Srbija, 13. februar, 1888, 1975, 9. julij.

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Jakob Prešern in Avstro-Ogrska

Begunje na Gorenjskem

Begunje na Gorenjskem so vas v Občini Radovljica z okoli 1.000 prebivalci na nadmorski višini 586 m pod Begunjščico (2063 m).

Poglej Jakob Prešern in Begunje na Gorenjskem

Dolomiti

Dolomiti so gorovje v severni Italiji.

Poglej Jakob Prešern in Dolomiti

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Jakob Prešern in Druga svetovna vojna

Fotograf

alt.

Poglej Jakob Prešern in Fotograf

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Poglej Jakob Prešern in Galicija

Hraše, Radovljica

Hraše je naselje v Občini Radovljica.

Poglej Jakob Prešern in Hraše, Radovljica

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Poslopje Cekinovega gradu, v katerem so prostori muzeja Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (kratica: MNSZS) je osrednji muzej na področju zgodovine Slovenije 20. in 21. stoletja.

Poglej Jakob Prešern in Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Okupirana Ljubljana

racije v Ljubljani, fotografija iz leta 1942 Okupirana Ljubljana je naziv za obdobje v zgodovini Ljubljane, ko je bilo mesto okupirano (sprva Kraljevina Italija, nato pa Tretji rajh).

Poglej Jakob Prešern in Okupirana Ljubljana

Piava

Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.

Poglej Jakob Prešern in Piava

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Poglej Jakob Prešern in Pisatelj

Potopis

Potopis je popis potovanja pisca, ki je z osebnimi doživetji in deloma poetičnim prikazovanjem že od nekdaj priljubljen kot nenavadno poročilo o daljnih deželah in ljudstvih.

Poglej Jakob Prešern in Potopis

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Jakob Prešern in Prva svetovna vojna

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Jakob Prešern in Slovenija

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Poglej Jakob Prešern in Soška fronta

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Jakob Prešern in Srbija

13. februar

13.

Poglej Jakob Prešern in 13. februar

1888

1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Jakob Prešern in 1888

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Jakob Prešern in 1975

9. julij

9.

Poglej Jakob Prešern in 9. julij

Prav tako znan kot Jakob Prešeren.