Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Aprilska vojna, AVNOJ, Avstro-ogrska vojska, Beneška Slovenija, Beograd, Dragoljub Mihailović, Dunaj, Federativna ljudska republika Jugoslavija, General, Generalpolkovnik (SFRJ), Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, Gozdarstvo, Jugoslovanska vojska v domovini, Kočevski zbor, Ljubljana, Mestni ljudski odbor, Minister, Narodnoosvobodilni boj, Nemčija, Partizan, Partizanska spomenica 1941, Politik, Preporodovci, Prva svetovna vojna, Red ljudske osvoboditve, Red partizanske zvezde, Seznam županov Mestne občine Ljubljana, Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade, Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941, Seznam slovenskih generalov, Seznam slovenskih partizanskih brigad, Seznam slovenskih politikov, Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, Slovenci, Slovenija, Slovenski narodnoosvobodilni svet, Solunska fronta, Tatjana Sernec Avšič, Veleposlanik, Vojaška akademija, Vojaški ataše, Vojska Kraljevine Jugoslavije, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), 1896, 1978, 2. januar, 24. april.
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Novo!!: Jaka Avšič in Aprilska vojna · Poglej več »
AVNOJ
Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.
Novo!!: Jaka Avšič in AVNOJ · Poglej več »
Avstro-ogrska vojska
Uniforme avstro-ogrske vojske Avstro-ogrska vojska je bila del Avstro-ogrskih oboroženih sil in se je delila na tri dele.
Novo!!: Jaka Avšič in Avstro-ogrska vojska · Poglej več »
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Jaka Avšič in Beneška Slovenija · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Jaka Avšič in Beograd · Poglej več »
Dragoljub Mihailović
Dragoljub Draža Mihailović (zagovorniki ga imenujejo, striček Draža), srbski general in politik, * 27. april 1893, Ivanjica, Srbija, † 17. julij 1946, Beograd, Jugoslavija.
Novo!!: Jaka Avšič in Dragoljub Mihailović · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Jaka Avšič in Dunaj · Poglej več »
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Novo!!: Jaka Avšič in Federativna ljudska republika Jugoslavija · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Jaka Avšič in General · Poglej več »
Generalpolkovnik (SFRJ)
Generalpolkovnik (srbohrvaško: General-pukovnik) je bil generalski vojaški čin Jugoslovanske ljudske armade, ki je bil v uporabi v Kopenski vojski in Jugoslovanskem vojnem letalstvu.
Novo!!: Jaka Avšič in Generalpolkovnik (SFRJ) · Poglej več »
Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije
Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (okrajšano Glavni štab NOV in POS; kratica GŠ NOV in POS) je bil najvišji štab, ki je nadzoroval in usmerjal partizanske enote Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.
Novo!!: Jaka Avšič in Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije · Poglej več »
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Novo!!: Jaka Avšič in Gozdarstvo · Poglej več »
Jugoslovanska vojska v domovini
Jugoslovanska vojska v domovini (kratica JVvD), bolj znana kot četniki (v Sloveniji tudi plava garda) so bile vojaške enote, ki so se po kapitulaciji redne jugoslovanske vojske leta 1941 organizirale v delih okupirane Jugoslavije, da bi nadaljevale boj z okupatorji.
Novo!!: Jaka Avšič in Jugoslovanska vojska v domovini · Poglej več »
Kočevski zbor
Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1.
Novo!!: Jaka Avšič in Kočevski zbor · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Jaka Avšič in Ljubljana · Poglej več »
Mestni ljudski odbor
Mestni ali občinski ljudski odbor (kratica MLO) je bil politični organ, ki je v času LR Slovenije zamenjal županstvo.
Novo!!: Jaka Avšič in Mestni ljudski odbor · Poglej več »
Minister
Minister je visoki državni politik, ki je član vlade oz.
Novo!!: Jaka Avšič in Minister · Poglej več »
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Novo!!: Jaka Avšič in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Jaka Avšič in Nemčija · Poglej več »
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Novo!!: Jaka Avšič in Partizan · Poglej več »
Partizanska spomenica 1941
Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).
Novo!!: Jaka Avšič in Partizanska spomenica 1941 · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Jaka Avšič in Politik · Poglej več »
Preporodovci
Preporodovci, slovenski pripadniki gibanja (imenovanega tudi Preporod ali Slovenski preporod) imenovani po mesečniku Preporod.
Novo!!: Jaka Avšič in Preporodovci · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Jaka Avšič in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red ljudske osvoboditve
Red narodne osvoboditve (srbohrvaško Orden narodnog oslobođenja) je bilo peto najpomembnejše odlikovanje SFRJ.
Novo!!: Jaka Avšič in Red ljudske osvoboditve · Poglej več »
Red partizanske zvezde
Red partizanske zvezde je bilo visoko vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.
Novo!!: Jaka Avšič in Red partizanske zvezde · Poglej več »
Seznam županov Mestne občine Ljubljana
Seznam županov Ljubljane je urejen kronološko.
Novo!!: Jaka Avšič in Seznam županov Mestne občine Ljubljana · Poglej več »
Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade
Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade.
Novo!!: Jaka Avšič in Seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade · Poglej več »
Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941
Seznam nosilcev Partizanske spomenice 1941.
Novo!!: Jaka Avšič in Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941 · Poglej več »
Seznam slovenskih generalov
Seznam slovenskih generalov vsebuje vse generale slovenskega rodu, ki so služili v tujih in domačih (slovenskih) oboroženih silah.
Novo!!: Jaka Avšič in Seznam slovenskih generalov · Poglej več »
Seznam slovenskih partizanskih brigad
Seznam slovenskih partizanskih brigad; med njimi so tudi brigade, ki so bile sestavljenih iz Italijanov in Francozov, a so delovale v Sloveniji.
Novo!!: Jaka Avšič in Seznam slovenskih partizanskih brigad · Poglej več »
Seznam slovenskih politikov
Seznam slovenskih politikov.
Novo!!: Jaka Avšič in Seznam slovenskih politikov · Poglej več »
Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
Novo!!: Jaka Avšič in Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Jaka Avšič in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Jaka Avšič in Slovenija · Poglej več »
Slovenski narodnoosvobodilni svet
Zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta leta 1944 Slovenski narodnoosvobodilni svet (kratica SNOS) je bil med februarjem 1944 in oktobrom 1946 vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega NOG in kasneje LRS.
Novo!!: Jaka Avšič in Slovenski narodnoosvobodilni svet · Poglej več »
Solunska fronta
Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.
Novo!!: Jaka Avšič in Solunska fronta · Poglej več »
Tatjana Sernec Avšič
Tatjana Sernec Avšič, slovenska kemičarka in biokemičarka, * 25. september 1912, † december 2007.
Novo!!: Jaka Avšič in Tatjana Sernec Avšič · Poglej več »
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Novo!!: Jaka Avšič in Veleposlanik · Poglej več »
Vojaška akademija
Vojaška akademija je izobraževalno-znanstvena visokošolska ustanova, ki pripravlja kandidate za službo v častniških korpusih vojske, vojne mornarice, vojnega letalstva ali obalne straže, ali pa zagotavlja izobrazbo v servisnem okolju.
Novo!!: Jaka Avšič in Vojaška akademija · Poglej več »
Vojaški ataše
Vojaški ataše je ataše, ki deluje na področju kopenske vojske in je podrejen obrambnemu atašeju.
Novo!!: Jaka Avšič in Vojaški ataše · Poglej več »
Vojska Kraljevine Jugoslavije
Vojska Kraljevine Jugoslavije je bila oborožena sila Kraljevine Jugoslavije, ki je nastala s preimenovanjem Vojske Kraljevine SHS, le-ta pa z združitvijo Slovenske vojske (1918-1919) in Vojske Kraljevine Srbije leta 1919.
Novo!!: Jaka Avšič in Vojska Kraljevine Jugoslavije · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Jaka Avšič in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Jaka Avšič in 1896 · Poglej več »
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Jaka Avšič in 1978 · Poglej več »
2. januar
2.
Novo!!: Jaka Avšič in 2. januar · Poglej več »
24. april
24.
Novo!!: Jaka Avšič in 24. april · Poglej več »
