Kazalo
23 odnosi: Štajerska, Žalec, Franc Žuža, Geolog, Geologija, I. gimnazija v Celju, Madžarska, Montanistika, Moravska, Praga, Pravo, Premogovnik, Rudarstvo, Savinjska dolina, Slovenci, Slovenska matica, Slovenski narod (časnik), Várpalota, Zabukovica, 18. maj, 1830, 1903, 28. januar.
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Ivan Žuža in Štajerska
Žalec
Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.
Poglej Ivan Žuža in Žalec
Franc Žuža
Franc Žuža (tudi Suscha), slovenski pridelovalec hmelja in pivovar, * 11. julij 1825, Žalec, † 14. april 1871, Žalec.
Poglej Ivan Žuža in Franc Žuža
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Ivan Žuža in Geolog
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Ivan Žuža in Geologija
I. gimnazija v Celju
Stavba Gimnazije, fotografija Vekoslav Kramarič I. gimnazija v Celju, ustanovljena novembra leta 1808 v času Avstrijskega cesarstva, je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji.
Poglej Ivan Žuža in I. gimnazija v Celju
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Ivan Žuža in Madžarska
Montanistika
Montanistika je veda o rudah in rudarstvu, v širšem smislu pa tudi o gradnji predorov.
Poglej Ivan Žuža in Montanistika
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Ivan Žuža in Moravska
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Ivan Žuža in Praga
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Ivan Žuža in Pravo
Premogovnik
Primer dnevnega kopa premoga v Kočevju, 1926 Premogovnik je tip rudnika, v katerem se pridobiva premog.
Poglej Ivan Žuža in Premogovnik
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Ivan Žuža in Rudarstvo
Savinjska dolina
Savinjska dolino je dolina, ki se je oblikovala ob reki Savinji, ki teče po "sredini" doline.
Poglej Ivan Žuža in Savinjska dolina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ivan Žuža in Slovenci
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Ivan Žuža in Slovenska matica
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Poglej Ivan Žuža in Slovenski narod (časnik)
Várpalota
Várpalota je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Várpalotai Županije Veszprém.
Poglej Ivan Žuža in Várpalota
Zabukovica
Zabukovica je razloženo nekdaj rudarsko naselje v Občini Žalec.
Poglej Ivan Žuža in Zabukovica
18. maj
18.
Poglej Ivan Žuža in 18. maj
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ivan Žuža in 1830
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ivan Žuža in 1903
28. januar
28.
Poglej Ivan Žuža in 28. januar