Kazalo
56 odnosi: Aachen, Šmarjetna gora, Šmarna gora, Ženeva, Žičnica, Barcelona, Basel, Bern, Brežice, Bregenz, Cape Town, Catania, Celovec, Chur, Dunaj, Eiger, Etna, Frankfurt ob Majni, Freiburg im Breisgau, Gradec, Grenoble, Heidelberg, Innsbruck, Kamnik, Kassel, Koča pri Triglavskih jezerih, Konjiška gora, Kranj, Krško, Ljubljana, Ljubljanski grad, Lugano, Luzern, Mali grad, Kamnik, Maribor, Matterhorn, Pilatus (gora), Pogačnikov dom na Kriških podih, Pohorje, Pompeji, Razor, Rio de Janeiro, Rožnik, Salzburg, Sljeme (Medvednica), Slovenske Konjice, St. Gallen, Stari grad, Kamnik, Tübingen, Tirana, ... Razširi indeks (6 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Hišni hrib in Aachen
Šmarjetna gora
Šmarjetna Gora je hrib v okolici Kranja z nadmorsko višino 646 mnm.
Poglej Hišni hrib in Šmarjetna gora
Šmarna gora
Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.
Poglej Hišni hrib in Šmarna gora
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Hišni hrib in Ženeva
Žičnica
Pohorska vzpenjača Krožnokabinska žičnica Žičnica je prometna naprava za prevoz potnikov ali tovora iz doline na goro ali vrh pobočja oziroma obratno preko težko prehodnega površja, pri čemer se breme pomika po viseči jekleni vrvi napeti med postajama in podprti z nosilnimi stebri (ali jih ni).
Poglej Hišni hrib in Žičnica
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Hišni hrib in Barcelona
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Hišni hrib in Basel
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Hišni hrib in Bern
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Hišni hrib in Brežice
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Hišni hrib in Bregenz
Cape Town
Cape Town (koščina iKapa ali SaseKapa) je eno od treh glavnih mest Republike Južne Afrike (drugi dve sta Pretoria in Bloemfontein) ter glavno mesto province Zahodna Kaplandija.
Poglej Hišni hrib in Cape Town
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Poglej Hišni hrib in Catania
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Hišni hrib in Celovec
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Hišni hrib in Chur
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Hišni hrib in Dunaj
Eiger
Eiger je 3.967 m visoka gora v Bernskih Alpah, s pogledom na Grindelwald in Lauterbrunnen v Bernskem Oberlandu v Švici, severno od glavne razvodnice in mejo s kantonom Valais.
Poglej Hišni hrib in Eiger
Etna
Etna (tudi Mongibello) je aktiven vulkanski kompleks, ki se nahaja na vzhodni obali Sicilije.
Poglej Hišni hrib in Etna
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Hišni hrib in Frankfurt ob Majni
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Hišni hrib in Freiburg im Breisgau
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Hišni hrib in Gradec
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Hišni hrib in Grenoble
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Hišni hrib in Heidelberg
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Hišni hrib in Innsbruck
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Hišni hrib in Kamnik
Kassel
Pogled na grad Kassel in vzdolž avenije Wilhelmshöher Allee s hriba nad mestom Kassel (do leta 1926 uradno Cassel) je tretje največje mesto nemške dežele Hessen s skoraj 200.000 prebivalci, ki leži ob reki Fuldi na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.
Poglej Hišni hrib in Kassel
Koča pri Triglavskih jezerih
Koča pri Triglavskih jezerih, začetek jeseni Koča pri Triglavskih jezerih v pozni zimi, v ospredju s snegom zasuto Dvojno jezero Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) je planinska postojanka med Dvojnim triglavskim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod ostenjem Tičarice v osrednjem delu Julijskih Alp.
Poglej Hišni hrib in Koča pri Triglavskih jezerih
Konjiška gora
Konjiška gora (Konjiško hribovje) je podolgovato pogorje z več vrhovi (najvišji Stolpnik, 1012 mnm), ki geološko in geografsko gledano predstavlja najbolj vzhodne odrastke Karavank (t.i. Vitanjsko-Konjiške Karavanke).
Poglej Hišni hrib in Konjiška gora
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Hišni hrib in Kranj
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Poglej Hišni hrib in Krško
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Hišni hrib in Ljubljana
Ljubljanski grad
Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči. Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 m.
Poglej Hišni hrib in Ljubljanski grad
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Poglej Hišni hrib in Lugano
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Hišni hrib in Luzern
Mali grad, Kamnik
Kapela Portal kapele Mali grad je skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika.
Poglej Hišni hrib in Mali grad, Kamnik
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Hišni hrib in Maribor
Matterhorn
Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.
Poglej Hišni hrib in Matterhorn
Pilatus (gora)
Pilatus, ki ga pogosto imenujejo tudi gora Pilatus, je gorski masiv s pogledom na Luzern v osrednji Švici.
Poglej Hišni hrib in Pilatus (gora)
Pogačnikov dom na Kriških podih
Pogačnikov dom na Kriških podih je planinska postojanka, ki stoji na spodnjem robu Kriških podov, kraške planote v bližini treh gorskih jezer in je priljubljeno izhodišče za številne planinske ture.
Poglej Hišni hrib in Pogačnikov dom na Kriških podih
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Hišni hrib in Pohorje
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Hišni hrib in Pompeji
Razor
256x256px Razor z višino 2601 m spada med najvišje vrhove Julijskih Alp.
Poglej Hišni hrib in Razor
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Poglej Hišni hrib in Rio de Janeiro
Rožnik
Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu. Rožnik je grič nad Ljubljano.
Poglej Hišni hrib in Rožnik
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Hišni hrib in Salzburg
Sljeme (Medvednica)
Sljeme je z 1030 m nadmorske višine najvišji vrh hrvaške planine Medvednice.
Poglej Hišni hrib in Sljeme (Medvednica)
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Hišni hrib in Slovenske Konjice
St. Gallen
St.
Poglej Hišni hrib in St. Gallen
Stari grad, Kamnik
Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.
Poglej Hišni hrib in Stari grad, Kamnik
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Hišni hrib in Tübingen
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Poglej Hišni hrib in Tirana
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Hišni hrib in Vezuv
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Hišni hrib in Weimar
Wiesbaden
Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.
Poglej Hišni hrib in Wiesbaden
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Hišni hrib in Zagreb
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Hišni hrib in Zürich
Zermatt
Zermatt je občina v okrožju Visp v nemško govorečem delu kantona Valais v Švici.
Poglej Hišni hrib in Zermatt
Prav tako znan kot Domača gora, Domači hrib, Hišna gora, Hišni breg, Mestni hrib.