Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Aachen, Šmarjetna gora, Šmarna gora, Ženeva, Žičnica, Barcelona, Basel, Bern, Brežice, Bregenz, Cape Town, Catania, Celovec, Chur, Dunaj, Eiger, Etna, Frankfurt ob Majni, Freiburg im Breisgau, Gradec, Grenoble, Heidelberg, Innsbruck, Kamnik, Kassel, Koča pri Triglavskih jezerih, Konjiška gora, Kranj, Krško, Ljubljana, Ljubljanski grad, Lugano, Luzern, Mali grad, Kamnik, Maribor, Matterhorn, Pilatus (gora), Pogačnikov dom na Kriških podih, Pohorje, Pompeji, Razor, Rio de Janeiro, Rožnik, Salzburg, Sljeme (Medvednica), Slovenske Konjice, St. Gallen, Stari grad, Kamnik, Tübingen, Tirana, ..., Vezuv, Weimar, Wiesbaden, Zagreb, Zürich, Zermatt. Razširi indeks (6 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Hišni hrib in Aachen · Poglej več »
Šmarjetna gora
Šmarjetna Gora je hrib v okolici Kranja z nadmorsko višino 646 mnm.
Novo!!: Hišni hrib in Šmarjetna gora · Poglej več »
Šmarna gora
Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.
Novo!!: Hišni hrib in Šmarna gora · Poglej več »
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).
Novo!!: Hišni hrib in Ženeva · Poglej več »
Žičnica
Pohorska vzpenjača Krožnokabinska žičnica Žičnica je prometna naprava za prevoz potnikov ali tovora iz doline na goro ali vrh pobočja oziroma obratno preko težko prehodnega površja, pri čemer se breme pomika po viseči jekleni vrvi napeti med postajama in podprti z nosilnimi stebri (ali jih ni).
Novo!!: Hišni hrib in Žičnica · Poglej več »
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Novo!!: Hišni hrib in Barcelona · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Hišni hrib in Basel · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Hišni hrib in Bern · Poglej več »
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Novo!!: Hišni hrib in Brežice · Poglej več »
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Novo!!: Hišni hrib in Bregenz · Poglej več »
Cape Town
Cape Town (koščina iKapa ali SaseKapa) je eno od treh glavnih mest Republike Južne Afrike (drugi dve sta Pretoria in Bloemfontein) ter glavno mesto province Zahodna Kaplandija.
Novo!!: Hišni hrib in Cape Town · Poglej več »
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Novo!!: Hišni hrib in Catania · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Hišni hrib in Celovec · Poglej več »
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Novo!!: Hišni hrib in Chur · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Hišni hrib in Dunaj · Poglej več »
Eiger
Eiger je 3.967 m visoka gora v Bernskih Alpah, s pogledom na Grindelwald in Lauterbrunnen v Bernskem Oberlandu v Švici, severno od glavne razvodnice in mejo s kantonom Valais.
Novo!!: Hišni hrib in Eiger · Poglej več »
Etna
Etna (tudi Mongibello) je aktiven vulkanski kompleks, ki se nahaja na vzhodni obali Sicilije.
Novo!!: Hišni hrib in Etna · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Hišni hrib in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Hišni hrib in Freiburg im Breisgau · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Hišni hrib in Gradec · Poglej več »
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Novo!!: Hišni hrib in Grenoble · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Hišni hrib in Heidelberg · Poglej več »
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Novo!!: Hišni hrib in Innsbruck · Poglej več »
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Hišni hrib in Kamnik · Poglej več »
Kassel
Pogled na grad Kassel in vzdolž avenije Wilhelmshöher Allee s hriba nad mestom Kassel (do leta 1926 uradno Cassel) je tretje največje mesto nemške dežele Hessen s skoraj 200.000 prebivalci, ki leži ob reki Fuldi na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.
Novo!!: Hišni hrib in Kassel · Poglej več »
Koča pri Triglavskih jezerih
Koča pri Triglavskih jezerih, začetek jeseni Koča pri Triglavskih jezerih v pozni zimi, v ospredju s snegom zasuto Dvojno jezero Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) je planinska postojanka med Dvojnim triglavskim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod ostenjem Tičarice v osrednjem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Hišni hrib in Koča pri Triglavskih jezerih · Poglej več »
Konjiška gora
Konjiška gora (Konjiško hribovje) je podolgovato pogorje z več vrhovi (najvišji Stolpnik, 1012 mnm), ki geološko in geografsko gledano predstavlja najbolj vzhodne odrastke Karavank (t.i. Vitanjsko-Konjiške Karavanke).
Novo!!: Hišni hrib in Konjiška gora · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Hišni hrib in Kranj · Poglej več »
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Novo!!: Hišni hrib in Krško · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Hišni hrib in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski grad
Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči. Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 m.
Novo!!: Hišni hrib in Ljubljanski grad · Poglej več »
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Novo!!: Hišni hrib in Lugano · Poglej več »
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Novo!!: Hišni hrib in Luzern · Poglej več »
Mali grad, Kamnik
Kapela Portal kapele Mali grad je skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika.
Novo!!: Hišni hrib in Mali grad, Kamnik · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Hišni hrib in Maribor · Poglej več »
Matterhorn
Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.
Novo!!: Hišni hrib in Matterhorn · Poglej več »
Pilatus (gora)
Pilatus, ki ga pogosto imenujejo tudi gora Pilatus, je gorski masiv s pogledom na Luzern v osrednji Švici.
Novo!!: Hišni hrib in Pilatus (gora) · Poglej več »
Pogačnikov dom na Kriških podih
Pogačnikov dom na Kriških podih je planinska postojanka, ki stoji na spodnjem robu Kriških podov, kraške planote v bližini treh gorskih jezer in je priljubljeno izhodišče za številne planinske ture.
Novo!!: Hišni hrib in Pogačnikov dom na Kriških podih · Poglej več »
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Novo!!: Hišni hrib in Pohorje · Poglej več »
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Novo!!: Hišni hrib in Pompeji · Poglej več »
Razor
256x256px Razor z višino 2601 m spada med najvišje vrhove Julijskih Alp.
Novo!!: Hišni hrib in Razor · Poglej več »
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Novo!!: Hišni hrib in Rio de Janeiro · Poglej več »
Rožnik
Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu. Rožnik je grič nad Ljubljano.
Novo!!: Hišni hrib in Rožnik · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Hišni hrib in Salzburg · Poglej več »
Sljeme (Medvednica)
Sljeme je z 1030 m nadmorske višine najvišji vrh hrvaške planine Medvednice.
Novo!!: Hišni hrib in Sljeme (Medvednica) · Poglej več »
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Novo!!: Hišni hrib in Slovenske Konjice · Poglej več »
St. Gallen
St.
Novo!!: Hišni hrib in St. Gallen · Poglej več »
Stari grad, Kamnik
Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.
Novo!!: Hišni hrib in Stari grad, Kamnik · Poglej več »
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Novo!!: Hišni hrib in Tübingen · Poglej več »
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Novo!!: Hišni hrib in Tirana · Poglej več »
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Novo!!: Hišni hrib in Vezuv · Poglej več »
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Novo!!: Hišni hrib in Weimar · Poglej več »
Wiesbaden
Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.
Novo!!: Hišni hrib in Wiesbaden · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Hišni hrib in Zagreb · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Hišni hrib in Zürich · Poglej več »
Zermatt
Zermatt je občina v okrožju Visp v nemško govorečem delu kantona Valais v Švici.
Novo!!: Hišni hrib in Zermatt · Poglej več »
Preusmerja sem:
Domača gora, Domači hrib, Hišna gora, Hišni breg, Mestni hrib.
