Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Čugoku, Barack Obama, Baskija, Bologna, Daimjo, Deček (bomba), Druga svetovna vojna, Emilija - Romanja, Fevd, Glavno mesto, Grad Hirošima, Guernica (Picasso), Hannover, Honšu, Honolulu, Havaji, Icukušima (otok), Japonska, Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, Jedrsko orožje, Kafrovec, Kandži, Loire (regija), Mesto, Montréal, Nagasaki, Nantes, Navadni oleander, Notranje morje Seto, Obdobje Edo, Obnova Meidži, Prefektura Hirošima, Prefekture Japonske, Prva kitajsko-japonska vojna, Prva svetovna vojna, Québec, Rusko-japonska vojna, Spodnja Saška, Spomenik miru v Hirošimi, Spominski muzej miru v Hirošimi, Spominski park miru v Hirošimi, The New York Times, Tokugava Iejasu, Tradicionalne regije Japonske, Tropski ciklon, Volgograd.
Čugoku
Regija Čugoku Čugoku (japonsko 中国地方 Chūgoku-chihō ali regija San'in-San'yō) je regija v južnem delu japonskega otoka Honšu in zajema pet prefektur: Totori, Šimane, Jamaguči, Hirošima in Okajama.
Novo!!: Hirošima in Čugoku · Poglej več »
Barack Obama
Barack Hussein Obama II. (angleško), ameriški pravnik, politik in nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, * 4. avgust 1961, Honolulu, Havaji, ZDA.
Novo!!: Hirošima in Barack Obama · Poglej več »
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Novo!!: Hirošima in Baskija · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Hirošima in Bologna · Poglej več »
Daimjo
''Obisk daimjojev.'' ilustracija iz okoli leta 1860 Daimjo (大名, daimjō) so bili močni japonski magnati, fevdalni gospodje, ki so od 10.
Novo!!: Hirošima in Daimjo · Poglej več »
Deček (bomba)
Mali Deček je bilo ime atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošima.
Novo!!: Hirošima in Deček (bomba) · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Hirošima in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Hirošima in Emilija - Romanja · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Hirošima in Fevd · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Hirošima in Glavno mesto · Poglej več »
Grad Hirošima
Grad Hirošima (広島城, Hirošima-džō), včasih imenovan Krapov grad (鯉城, Ridžō), je grad v Hirošimi na Japonskem, ki je bil dom daimjo, fevdalnega gospoda (fevdalizem), hirošimskega hana (fevd).
Novo!!: Hirošima in Grad Hirošima · Poglej več »
Guernica (Picasso)
Guernica je slika španskega slikarja Pabla Picassa.
Novo!!: Hirošima in Guernica (Picasso) · Poglej več »
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Novo!!: Hirošima in Hannover · Poglej več »
Honšu
Honšu (dobesedno glavna dežela) je največji japonski otok.
Novo!!: Hirošima in Honšu · Poglej več »
Honolulu, Havaji
Honolulu (iz havajščine, pomeni Mirni zaliv) je glavno in največje mesto ameriške zvezne države Havaji.
Novo!!: Hirošima in Honolulu, Havaji · Poglej več »
Icukušima (otok)
Itsukushima Otok Icukušima (厳島) je otok v zahodnem delu Notranjega morja Seto, Japonskega morja, ki leži severozahodno od zaliva Hirošima.
Novo!!: Hirošima in Icukušima (otok) · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Hirošima in Japonska · Poglej več »
Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
Ob koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle dve atomski jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki.
Novo!!: Hirošima in Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija · Poglej več »
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Novo!!: Hirošima in Jedrsko orožje · Poglej več »
Kafrovec
Kafrovec (znanstveno ime Cinnamomum camphora) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji.
Novo!!: Hirošima in Kafrovec · Poglej več »
Kandži
Zapis besede Kanji s kandži pismenkami so sprejete logogramske kitajske črke, ki se uporabljajo v japonskem sistemu pisanja.
Novo!!: Hirošima in Kandži · Poglej več »
Loire (regija)
Regija Loire (francosko Pays de la Loire) je nekdanja severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu, nastala kot umetna tvorba za potrebe njenega glavnega administrativnega mesta Nantes.
Novo!!: Hirošima in Loire (regija) · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Hirošima in Mesto · Poglej več »
Montréal
Montréal, središče mesta Montreal je drugo največje mesto v Kanadi in največje mesto kanadske province Québec.
Novo!!: Hirošima in Montréal · Poglej več »
Nagasaki
Nagasaki je mesto na Japonskem s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski prefekturi.
Novo!!: Hirošima in Nagasaki · Poglej več »
Nantes
Grad bretanjskih vojvod, Nantes Katedrala sv. Petra in Pavla Nantes (bretonsko Naoned, gelsko Naunnt) je glavno mesto zahodne francoske regije Loire, občina in prefektura departmaja Loire-Atlantique.
Novo!!: Hirošima in Nantes · Poglej več »
Navadni oleander
Navadni oleander (znanstveno ime Nerium oleander) je zimzelen grm ali majhno drevo iz družine Apocynaceae (pasjestrupovk).
Novo!!: Hirošima in Navadni oleander · Poglej več »
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Novo!!: Hirošima in Notranje morje Seto · Poglej več »
Obdobje Edo
Obdobje Edo (江戸時代, Edo džidai) ali obdobje Tokugava (徳川時代, Tokugava džidai) je obdobje med letoma 1603 in 1867 v zgodovini Japonske, ko je bila Japonska pod oblastjo šogunata Tokugava in 300 regionalnih daimjojev v državi.
Novo!!: Hirošima in Obdobje Edo · Poglej več »
Obnova Meidži
Kjota v Tokio Obnova Meidži (japonsko 明治維新; Meidži išin, znana tudi kot samo revolucija ali obnova) je bila serija dogodkov, ki so vodili do temeljitih sprememb v politični in družbeni zgradbi do tedaj še fevdalno urejene in od večine ostalega sveta izolirane Japonske.
Novo!!: Hirošima in Obnova Meidži · Poglej več »
Prefektura Hirošima
Prefektura Hirošima (広島県, Hirošima-ken) je prefektura na Japonskem v regiji Čugoku na otoku Honšu.
Novo!!: Hirošima in Prefektura Hirošima · Poglej več »
Prefekture Japonske
Japonska je razdeljena na 47 prefektur (都道府県, todōfuken), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države.
Novo!!: Hirošima in Prefekture Japonske · Poglej več »
Prva kitajsko-japonska vojna
alt.
Novo!!: Hirošima in Prva kitajsko-japonska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Hirošima in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Novo!!: Hirošima in Québec · Poglej več »
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Novo!!: Hirošima in Rusko-japonska vojna · Poglej več »
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Novo!!: Hirošima in Spodnja Saška · Poglej več »
Spomenik miru v Hirošimi
Spomenik miru v Hirošimi, prvotno dvorana za pospeševanje industrije prefekture Hirošima, ki se zdaj pogosto imenuje kupola Genbaku, kupola atomske bombe, je del Spominskega parka miru v Hirošimi na Japonskem in je bil leta 1996 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine.
Novo!!: Hirošima in Spomenik miru v Hirošimi · Poglej več »
Spominski muzej miru v Hirošimi
Spominski muzej miru Hirošima je muzej v Spominskem parku miru v središču Hirošime na Japonskem, posvečen dokumentiranju atomskega bombardiranja Hirošime v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Hirošima in Spominski muzej miru v Hirošimi · Poglej več »
Spominski park miru v Hirošimi
Spominski park miru v Hirošimi (広島平和記念公園, Hirošima Heiva Kinen Kōen) je spominski park v središču Hirošime na Japonskem.
Novo!!: Hirošima in Spominski park miru v Hirošimi · Poglej več »
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Novo!!: Hirošima in The New York Times · Poglej več »
Tokugava Iejasu
Tokugava Iejasu (徳川 家康; * 31. januar 1543 na gradu Okazaki; † 1. junij 1616 v Sumpu, danes Kanagava) je bil ustanovitelj šogunata Tokugava na Japonskem in velja poleg Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija kot tretji list deteljice združiteljev fevdalne Japonske.
Novo!!: Hirošima in Tokugava Iejasu · Poglej več »
Tradicionalne regije Japonske
Japonska je razdeljena na osem tradicionalnih regij.
Novo!!: Hirošima in Tradicionalne regije Japonske · Poglej več »
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Novo!!: Hirošima in Tropski ciklon · Poglej več »
Volgograd
Volgograd, zemljevid iz leta 1979, merilo 1: 1.000.000 Volgograd (do 1925 Caricin, 1925–1961 Stalingrad) je rusko mesto ob reki Volgi, upravno središče Volgograjske oblasti.
Novo!!: Hirošima in Volgograd · Poglej več »
