Kazalo
25 odnosi: Abdulmedžid I., Ali-paša Rizvanbegović, Črna gora, Črnogorščina, Berlinski kongres, Bosanščina, Bosanski pašaluk, Bosna in Hercegovina, Cetinje, De iure - de facto, Dubrovniška republika, Hercegnovi, Kaza, Metropolit, Nikšić, Osmansko cesarstvo, Pljevlja, Rusko-turška vojna (1877–1878), Sandžak, Smail-aga Čengić, Travnik (mesto), Trebinje, Bosna in Hercegovina, Turščina, Veliki vezir, Vzhodna pravoslavna cerkev.
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Hercegovski sandžak in Abdulmedžid I.
Ali-paša Rizvanbegović
Ali-paša Rizvanbegović-Stočević (bosansko Ali-paša Rizvanbegović-Stočević, turško Ali Rıdvanoğlu Paşa) je bil od leta 1813 do 1833 hercegovski osmanski kapudan (upravnik) Stolca in od leta 1833 do 1851 delno neodvisen vezir (vladar) Hercegovskega Pašaluka, * 1783, Stolac, Osmansko cesarstvo, † 20.
Poglej Hercegovski sandžak in Ali-paša Rizvanbegović
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Hercegovski sandžak in Črna gora
Črnogorščina
Črnogorski jezik (crnogorski jezik) je ime ijekavsko-štokavske variante osrednjega južnoslovanskega jezika znanega kot srbohrvaščina, ki se govori v Črni gori.
Poglej Hercegovski sandžak in Črnogorščina
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Poglej Hercegovski sandžak in Berlinski kongres
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Hercegovski sandžak in Bosanščina
Bosanski pašaluk
Bosanski pašaluk (Eyalet-i Bosna, By Gábor Ágoston, Bruce Alan Masters Bosanski pašaluk) ali Bosna Beylerbeylik (Bosna Beylerbeyliği, Bosanski beglerbegluk) je bil pašaluk (ali po turško beylerbeylik) Osmanskega cesarstva, ki je večinoma pokrivalo ozemlje sedanje države Bosne in Hercegovine.
Poglej Hercegovski sandžak in Bosanski pašaluk
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Hercegovski sandžak in Bosna in Hercegovina
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Poglej Hercegovski sandžak in Cetinje
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Hercegovski sandžak in De iure - de facto
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Hercegovski sandžak in Dubrovniška republika
Hercegnovi
Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.
Poglej Hercegovski sandžak in Hercegnovi
Kaza
''Kaze'' poznega Osmanskega cesarstva Kaza (arabsko قضاء, qaḍāʾ, izg., osmansko turško kazâSelçuk Akşin Somel. Kazâ. The A to Z of the Ottoman Empire. Volume 152 of A to Z Guides. Rowman & Littlefield, 2010. str. 151. ISBN 9780810875791.) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva in njegovih nasledstvenih držav.
Poglej Hercegovski sandžak in Kaza
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Hercegovski sandžak in Metropolit
Nikšić
Nikšić je drugo največje mesto po številu prebivalstva v Črni gori.
Poglej Hercegovski sandžak in Nikšić
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Hercegovski sandžak in Osmansko cesarstvo
Pljevlja
Pljevlja (ciril. Пљевља) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Pljevlja.
Poglej Hercegovski sandžak in Pljevlja
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Poglej Hercegovski sandžak in Rusko-turška vojna (1877–1878)
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Hercegovski sandžak in Sandžak
Smail-aga Čengić
Smail-aga Čengić je bil osmanski bosanski aga in general osmanske armade, * 1780, † 23. september 1840.
Poglej Hercegovski sandžak in Smail-aga Čengić
Travnik (mesto)
Travnik je staro mesto in sedež istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Hercegovski sandžak in Travnik (mesto)
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Hercegovski sandžak in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Hercegovski sandžak in Turščina
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Poglej Hercegovski sandžak in Veliki vezir
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Hercegovski sandžak in Vzhodna pravoslavna cerkev