Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Angleži, Škotska, Belfast, Edward J. Smith, HMHS Britannic, Joseph Bruce Ismay, Kraljeva vojna mornarica, Morska mina, New York, Posadka ladje RMS Titanic, Potop ladje RMS Titanic, Prva svetovna vojna, RMS Carpathia, RMS Oceanic, RMS Olympic, RMS Titanic, The New York Times, Virginija, White Star Line, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1861, 1946, 27. januar, 4. oktober.
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Herbert Haddock in Angleži · Poglej več »
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Novo!!: Herbert Haddock in Škotska · Poglej več »
Belfast
Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja') je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na irskem otoku.
Novo!!: Herbert Haddock in Belfast · Poglej več »
Edward J. Smith
Edward John Smith, britanski mornar, pomorščak, častnik in kapitan * 27. januar 1850, Hanley, Stafforshide, Združeno Kraljestvo † 15. april 1912, Severni Atlantik.
Novo!!: Herbert Haddock in Edward J. Smith · Poglej več »
HMHS Britannic
HMHS Britannic (His Mayestic's Hospital Ship Britannic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik ter tretja od treh ladij iz razreda Olympic britanske družbe White Star Line.
Novo!!: Herbert Haddock in HMHS Britannic · Poglej več »
Joseph Bruce Ismay
Joseph Bruce Ismay, britanski poslovnež * 12. december 1862 Crosby, Lanchasire, Anglija † 17. oktober 1937 Mayfair, London, Anglija.
Novo!!: Herbert Haddock in Joseph Bruce Ismay · Poglej več »
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.
Novo!!: Herbert Haddock in Kraljeva vojna mornarica · Poglej več »
Morska mina
Morska mina je eksplozivna naprava, ki se uporablja za uničevanje ladij ali podmornic.
Novo!!: Herbert Haddock in Morska mina · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: Herbert Haddock in New York · Poglej več »
Posadka ladje RMS Titanic
Titanica. Od leve proti desni: peti častnik Harold Lowe, drugi častnik Charles Lightoller, četrti častnik Joseph Boxhall in tretji častnik Herbert Pitman, sede. Posadko ladje RMS Titanic je sestavljalo 892 ljudi, ki so potovali na krstni plovbi druge ladje iz razreda Olympic, iz Southamptona v Veliki Britaniji do New Yorka v Združenih državah Amerike.
Novo!!: Herbert Haddock in Posadka ladje RMS Titanic · Poglej več »
Potop ladje RMS Titanic
RMS Titanic je potonil v severnem Atlantskem oceanu, v zgodnjih urah 15.
Novo!!: Herbert Haddock in Potop ladje RMS Titanic · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Herbert Haddock in Prva svetovna vojna · Poglej več »
RMS Carpathia
RMS Carpathia je bila čezoceanska potniška ladja v lasti družbe Cunard Line.
Novo!!: Herbert Haddock in RMS Carpathia · Poglej več »
RMS Oceanic
Oceanic je ime za več ladij, družbe White Star Line.
Novo!!: Herbert Haddock in RMS Oceanic · Poglej več »
RMS Olympic
RMS Olympic (Royal Mail Ship Olympic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik in prva ter vodilna ladja razreda Olympic britanske družbe White Star Line.
Novo!!: Herbert Haddock in RMS Olympic · Poglej več »
RMS Titanic
RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15.
Novo!!: Herbert Haddock in RMS Titanic · Poglej več »
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Novo!!: Herbert Haddock in The New York Times · Poglej več »
Virginija
Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.
Novo!!: Herbert Haddock in Virginija · Poglej več »
White Star Line
Logotip družbe White Star Line (med letom 1934 in 1948 znana, kot Cunard White Star) je bila britanska pomorska družba.
Novo!!: Herbert Haddock in White Star Line · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Herbert Haddock in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Herbert Haddock in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Herbert Haddock in 1861 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Herbert Haddock in 1946 · Poglej več »
27. januar
27.
Novo!!: Herbert Haddock in 27. januar · Poglej več »
4. oktober
4.
Novo!!: Herbert Haddock in 4. oktober · Poglej več »
