Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Bolniška ladja, Cunard Line, Cunard-White Star Line, HMHS Britannic, Joseph Bruce Ismay, Luksuzno blago, Olympic (razred potniških ladij), Parnik, Prva svetovna vojna, RMS Oceanic, RMS Olympic, RMS Queen Elizabeth, RMS Queen Mary, RMS Titanic, Thomas Henry Ismay, Tovorna ladja, Varnost, Velika Britanija, Velika gospodarska kriza, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Bolniška ladja
prvo svetovno vojno, HMHS Britannic. HMHS Mauretania. Bolniška ladja je tip ladje, ki se uporablja kot plavajoča in mobilna bolnišnica.
Novo!!: White Star Line in Bolniška ladja · Poglej več »
Cunard Line
Logotip družbe Cunard Line (med letoma 1934 in 1948 Cunard ''White Star Line'') je britanska pomorska družba.
Novo!!: White Star Line in Cunard Line · Poglej več »
Cunard-White Star Line
Logotip družbe. Cunard-White Star Line je bila britanska pomorska družba med letom 1934 in 1948.
Novo!!: White Star Line in Cunard-White Star Line · Poglej več »
HMHS Britannic
HMHS Britannic (His Mayestic's Hospital Ship Britannic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik ter tretja od treh ladij iz razreda Olympic britanske družbe White Star Line.
Novo!!: White Star Line in HMHS Britannic · Poglej več »
Joseph Bruce Ismay
Joseph Bruce Ismay, britanski poslovnež * 12. december 1862 Crosby, Lanchasire, Anglija † 17. oktober 1937 Mayfair, London, Anglija.
Novo!!: White Star Line in Joseph Bruce Ismay · Poglej več »
Luksuzno blago
Luksuzno blago (tudi blago višjega razreda) je v ekonomiji blago, pri katerem se povpraševanje nesorazmerno povečuje s naraščanjem dohodka, zato odhodki za kos blaga predstavljajo večji delež celotne porabe.
Novo!!: White Star Line in Luksuzno blago · Poglej več »
Olympic (razred potniških ladij)
Olympic je bil razred treh oceanskih linijskih ladij, ki jih je zgradil ladjedelničar Harland & Wolff ob začetku 20.
Novo!!: White Star Line in Olympic (razred potniških ladij) · Poglej več »
Parnik
Model parnika v prerezu Parnik je ladja, katere vijak ali vodno kolo poganja parni stroj ali parna turbina.
Novo!!: White Star Line in Parnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: White Star Line in Prva svetovna vojna · Poglej več »
RMS Oceanic
Oceanic je ime za več ladij, družbe White Star Line.
Novo!!: White Star Line in RMS Oceanic · Poglej več »
RMS Olympic
RMS Olympic (Royal Mail Ship Olympic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik in prva ter vodilna ladja razreda Olympic britanske družbe White Star Line.
Novo!!: White Star Line in RMS Olympic · Poglej več »
RMS Queen Elizabeth
Queen Elizabeth med vojno, leta 1942 RMS Queen Elizabeth je bila oceanska linijska ladja, v lasti družbe Cunard Line.
Novo!!: White Star Line in RMS Queen Elizabeth · Poglej več »
RMS Queen Mary
RMS Queen Mary je upokojena oceanska linijska ladja britanske družbe Cunard Line (takrat, ko je ladja začela pluti, bolj znana Cunard White Star), ki je plula predvsem v severnem Atlantiku.
Novo!!: White Star Line in RMS Queen Mary · Poglej več »
RMS Titanic
RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15.
Novo!!: White Star Line in RMS Titanic · Poglej več »
Thomas Henry Ismay
Thomas Henry Ismay, britanski poslovnež, * 7. januar 1837, Maryport, Cumbria, Anglija, † 23. november 1899, Dawpool, Thurstaston, Anglija.
Novo!!: White Star Line in Thomas Henry Ismay · Poglej več »
Tovorna ladja
Tanker Exxon Valdez Tovorna ladja je ladja, ki je namenjena transportu tovora preko morja oz.
Novo!!: White Star Line in Tovorna ladja · Poglej več »
Varnost
Varnost je stanje, ko smo zavarovani oz.
Novo!!: White Star Line in Varnost · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: White Star Line in Velika Britanija · Poglej več »
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Novo!!: White Star Line in Velika gospodarska kriza · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: White Star Line in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: White Star Line in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
