Kazalo
48 odnosi: Albanščina, Arkebuza, Armenščina, Šlahta, Štefan Bočkaj, Bašibozuk, Balkan, Bosanščina, Crna Bara, Bogatić, Fevdalizem, Francoščina, Gverilsko bojevanje, Habsburžani, Hajdúböszörmény, Hajdúszoboszló, Hetman, Hrvaščina, Italijanščina, Kragujevac, Madžarščina, Madžari, Makedonščina, Mušketa, Nemci, Ogrska, Okupacija, Orožje na drogu, Osmansko cesarstvo, Paraćin, Poljščina, Republika obeh narodov, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Rokovnjaštvo, Romunščina, Romuni, Ruščina, Sablja, Slovaščina, Srbščina, Srednja Evropa, Theodoros Kolokotronis, Tlačanstvo, Transilvanija, Turščina, Ukrajinščina, Uniforma, Uskoki.
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Hajduk in Albanščina
Arkebuza
Arkebúza je ročno strelno orožje, ki so ga izumili v poznem srednjem veku.
Poglej Hajduk in Arkebuza
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Hajduk in Armenščina
Šlahta
Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti.
Poglej Hajduk in Šlahta
Štefan Bočkaj
Kip Štefana Bočkaja v Budimpešti Štefan Bočkaj (Bocskai ali Bocskay), knez Transilvanije in Ogrske leta 1605 in 1606, * 1.
Poglej Hajduk in Štefan Bočkaj
Bašibozuk
Bašibozuki (osmansko turško باشی بوزوق, başıbozuk, dobesedno poškodovana ali nora glava, približno tudi neurejena banda ali banda brez vodstva) so bili neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, zbrani v vojnem času.
Poglej Hajduk in Bašibozuk
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Hajduk in Balkan
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Hajduk in Bosanščina
Crna Bara, Bogatić
Crna Bara (izvirno Црна Бара) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Bogatić; slednja pa je del Mačvanskega upravnega okraja.
Poglej Hajduk in Crna Bara, Bogatić
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Hajduk in Fevdalizem
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Hajduk in Francoščina
Gverilsko bojevanje
Gverilsko bojevanje je metoda nekonvencionalnega bojevanja, ki zajema hitre akcije proti nasprotnikovim silam, ki so številčnejše in bolje opremljene, a manj mobilne.
Poglej Hajduk in Gverilsko bojevanje
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Hajduk in Habsburžani
Hajdúböszörmény
Hajdúböszörmény je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Hajdúböszörményi Županije Hajdú-Bihar.
Poglej Hajduk in Hajdúböszörmény
Hajdúszoboszló
Hajdúszoboszló je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Hajdúszoboszlói Županije Hajdú-Bihar.
Poglej Hajduk in Hajdúszoboszló
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Hajduk in Hetman
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Hajduk in Hrvaščina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Hajduk in Italijanščina
Kragujevac
Kragujevac (srbsko Крагујевац) je industrijsko, gospodarsko, kmetijsko, kulturno in izobraževalno središče Šumadije v osrednji Srbiji in je četrto največje mesto v Srbiji, za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.
Poglej Hajduk in Kragujevac
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Hajduk in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Hajduk in Madžari
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Hajduk in Makedonščina
Mušketa
Stojalo z mušketami in bajoneti Mušketa je dolgo in težko strelno orožje, pri katerem je notranjost cevi gladka.
Poglej Hajduk in Mušketa
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Hajduk in Nemci
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Hajduk in Ogrska
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Poglej Hajduk in Okupacija
Orožje na drogu
Različna orožja na drogu Orožje na drogu zajema vsa hladna orožja, ki so povečali doseg svojega delovanja tako, da so nameščena na drogu.
Poglej Hajduk in Orožje na drogu
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Hajduk in Osmansko cesarstvo
Paraćin
Paraćin (izvirno Параћин) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Pomoravskega upravnega okraja.
Poglej Hajduk in Paraćin
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Hajduk in Poljščina
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Hajduk in Republika obeh narodov
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Hajduk in Revolucije leta 1848
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Hajduk in Rimskokatoliška cerkev
Rokovnjaštvo
Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva v 18. in 19. stoletju, ki se je uveljavilo zlasti na Gorenjskem.
Poglej Hajduk in Rokovnjaštvo
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Hajduk in Romunščina
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Hajduk in Romuni
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Hajduk in Ruščina
Sablja
Francoska mornariška sablja iz 19. stoletja Sáblja (ime izvira iz madžarske besede szablya) je hladno orožje za zadajanje udarcev in bodenje.
Poglej Hajduk in Sablja
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Hajduk in Slovaščina
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Hajduk in Srbščina
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Hajduk in Srednja Evropa
Theodoros Kolokotronis
Theodoros Kolokotronis, grški general, * 3. april 1770, Ramavouni, † 4. februar 1843, Atene.
Poglej Hajduk in Theodoros Kolokotronis
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Hajduk in Tlačanstvo
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Hajduk in Transilvanija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Hajduk in Turščina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Hajduk in Ukrajinščina
Uniforma
Uniforma je standardizirano oblačilo, ki ga nosijo pripadniki/člani neke organizacije med opravljanjem dela v le-tej organizaciji.
Poglej Hajduk in Uniforma
Uskoki
Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.
Poglej Hajduk in Uskoki