Kazalo
33 odnosi: Árpádovci, Štefan III. Ogrski, Štefan IV. Ogrski, Češka, Béla II. Ogrski, Béla III., Benetke, Boris Kolomanovič, Bratislava, Druga križarska vojna, Evfrozina Kijevska, Friderik I. Barbarossa, Helena Ogrska, Henrik II. Bavarski, Hrvaška, Koloman Ogrski, Konrad III. Nemški, Kralj, Ladislav II. Ogrski, Ludvik VII. Francoski, Manuel I. Komnen, Nemčija, Ogrska, Papež, Papež Aleksander III., Rodbina Welf, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Zadar, 1130, 1141, 1162, 31. maj.
- Árpádovci
- Hrvaški kralji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1130
- Umrli leta 1162
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Géza II. Ogrski in Árpádovci
Štefan III. Ogrski
Štefan III. (III. István., Stjepan III.), hrvaški in ogrski kralj, vladal med 1162in 1172Horváth, B. (2009): str.
Poglej Géza II. Ogrski in Štefan III. Ogrski
Štefan IV. Ogrski
Štefan IV. (IV. István., Stjepan IV..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1163 in 1165Horváth, B. (2009): str.
Poglej Géza II. Ogrski in Štefan IV. Ogrski
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Géza II. Ogrski in Češka
Béla II. Ogrski
Béla II. ali Béla II.
Poglej Géza II. Ogrski in Béla II. Ogrski
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Géza II. Ogrski in Béla III.
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Géza II. Ogrski in Benetke
Boris Kolomanovič
Boris Kolomanovič, ruski in ogrski politik, samooklicani nezakonski sin ogrskega kralja Kolomana in neuspešni pretendent za ogrski prestol.
Poglej Géza II. Ogrski in Boris Kolomanovič
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Géza II. Ogrski in Bratislava
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Géza II. Ogrski in Druga križarska vojna
Evfrozina Kijevska
Evfrozina Kijevska ali Evfrozina Novgorodska (rusko Ефросинья Мстиславна, Efrosinja Mstislavna, madžarsko Eufrozina) je bila kijevska kneginja, po poroki s kraljem Gézo II. ogrska kraljica žena, * ok.
Poglej Géza II. Ogrski in Evfrozina Kijevska
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Géza II. Ogrski in Friderik I. Barbarossa
Helena Ogrska
Helena Ogrska (madžarsko Árpád-házi Ilona) iz ogrske dinastije Árpád je bila po poroki z Leopoldom V. Avstrijskim od leta 1177 vojvodinja žena Štajerske in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena Avstrije, * okoli 1199, † 25. december 1199.
Poglej Géza II. Ogrski in Helena Ogrska
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Géza II. Ogrski in Henrik II. Bavarski
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Géza II. Ogrski in Hrvaška
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Poglej Géza II. Ogrski in Koloman Ogrski
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Géza II. Ogrski in Konrad III. Nemški
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Géza II. Ogrski in Kralj
Ladislav II. Ogrski
Ladislav II. (II. László., Ladislav II..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1162 in 1163Horváth, B. (2009): str.
Poglej Géza II. Ogrski in Ladislav II. Ogrski
Ludvik VII. Francoski
Ludvik VII.
Poglej Géza II. Ogrski in Ludvik VII. Francoski
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Géza II. Ogrski in Manuel I. Komnen
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Géza II. Ogrski in Nemčija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Géza II. Ogrski in Ogrska
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Géza II. Ogrski in Papež
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Géza II. Ogrski in Papež Aleksander III.
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Géza II. Ogrski in Rodbina Welf
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Géza II. Ogrski in Staufovci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Géza II. Ogrski in Sveto rimsko cesarstvo
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Géza II. Ogrski in Zadar
1130
1130 (MCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Géza II. Ogrski in 1130
1141
1141 (MCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Géza II. Ogrski in 1141
1162
1162 (MCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Géza II. Ogrski in 1162
31. maj
31.
Poglej Géza II. Ogrski in 31. maj