Kazalo
36 odnosi: Amazonka, Amazonski deževni gozd, Angelov slap, Arhaik, Atlantski ocean, Biotska raznovrstnost, Brazilija, Francoska Gvajana, Gabro, Glinenec, Globočnina, Gnajs, Gvajana, Helicobacter pylori, Intruzija, Južna Amerika, Kambrij, Kamena strela, Kolumbija, Konglomerat, Kraton, Kvarcit, Mokrišče, Neogen, Orinoko, Peščenjak, Prelom (geologija), Proterozoik, Ramsarska konvencija, Skrilavec, Slap, Surinam, Tepui, Tuf, Venezuela, Višje rastline.
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Poglej Gvajanski ščit in Amazonka
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Poglej Gvajanski ščit in Amazonski deževni gozd
Angelov slap
Angelov slap (špansko Salto Ángel; jezik pemonov Kerepakupai Merú, kar pomeni "slap najglobljega mesta" ali Parakupá Vená, kar pomeni "padec z najvišje točke") je slap v Venezueli.
Poglej Gvajanski ščit in Angelov slap
Arhaik
Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom.
Poglej Gvajanski ščit in Arhaik
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Gvajanski ščit in Atlantski ocean
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Gvajanski ščit in Biotska raznovrstnost
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Gvajanski ščit in Brazilija
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.
Poglej Gvajanski ščit in Francoska Gvajana
Gabro
ZDA) Povečana slika zgornjega vzorca Gabro kot ksenolit v granitu Glavni greben gorovja Cuillin, Isle of Skye, Škotska, zgrajen iz gabra Gabro je temna, grobo zrnata intrutzivna mafična magmatska kamnina, ki je sestavljena večinoma iz bazičnih plagioklazov in monoklinskih piroksenov (klinopiroksenov).
Poglej Gvajanski ščit in Gabro
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Poglej Gvajanski ščit in Glinenec
Globočnina
Globočnina je magmatska kamnina, ki v celoti nastane v zemeljski notranjosti, ki se zavoljo ohlajevanja izkristalizira, ne da bi staljena masa prodrla na površje.
Poglej Gvajanski ščit in Globočnina
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Gvajanski ščit in Gnajs
Gvajana
Gvajana, uradno Kooperativna republika Gvajana, je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (ameroindijanska beseda, ki pomeni »dežela mnogih voda«) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo.
Poglej Gvajanski ščit in Gvajana
Helicobacter pylori
Helicobacter pylori je vrsta mikroaerofilnih gramnegativnih ukrivljenih ali spiralastih bacilov iz rodu Helicobacter s 4 do 7 polarnimi bički, ki z ureazo nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, povzroča vnetje želodčne sluznice in razjede v želodcu in dvanajstniku.
Poglej Gvajanski ščit in Helicobacter pylori
Intruzija
Intruzija je vdor magme v zemeljsko skorjo.
Poglej Gvajanski ščit in Intruzija
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Gvajanski ščit in Južna Amerika
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Gvajanski ščit in Kambrij
Kamena strela
Kamena strela Mineral kamena strela oz.
Poglej Gvajanski ščit in Kamena strela
Kolumbija
Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.
Poglej Gvajanski ščit in Kolumbija
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Poglej Gvajanski ščit in Konglomerat
Kraton
Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.
Poglej Gvajanski ščit in Kraton
Kvarcit
Kvarcit je trda zrnata metamorfna kamnina sestavljena pretežno iz kremena, ki je nastala iz kremenovega peščenjaka ali roženca.
Poglej Gvajanski ščit in Kvarcit
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Gvajanski ščit in Mokrišče
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Gvajanski ščit in Neogen
Orinoko
Orinoko je reka, ki teče po nižavjih severnega dela Južne Amerike in z 2140 km dolžine ena najdaljših južnoameriških rek.
Poglej Gvajanski ščit in Orinoko
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Gvajanski ščit in Peščenjak
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Gvajanski ščit in Prelom (geologija)
Proterozoik
Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.
Poglej Gvajanski ščit in Proterozoik
Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
Poglej Gvajanski ščit in Ramsarska konvencija
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Gvajanski ščit in Skrilavec
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Gvajanski ščit in Slap
Surinam
Surinam (surinamsko Sranankondre ali Sranan), uradno Republika Surinam (surinamsko Ripolik fu Sranan), je država na severovzhodni atlantski obali Južne Amerike.
Poglej Gvajanski ščit in Surinam
Tepui
Tepui /ˈtɛpwi/ (špansko) je mizasta gora ali mesa, ki jo najdemo v Gvajanskem višavju v Južni Ameriki, zlasti v Venezueli in zahodni Gvajani.
Poglej Gvajanski ščit in Tepui
Tuf
Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.
Poglej Gvajanski ščit in Tuf
Venezuela
Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.
Poglej Gvajanski ščit in Venezuela
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Gvajanski ščit in Višje rastline