Kazalo
36 odnosi: Ekspresionizem, Gregor Koritnik, Gregor Strniša, Hinko Smrekar, Impresionizem, Kranj, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Mladika (razločitev), Modernizem, Oton Župančič, Pesnik, Pionir, Pisatelj, Pravljica, Radiotelevizija Slovenija, Radivoj Peterlin, Ribič, Slovenci, Slovenija, Slovenska moderna, 1887, 1916, 1928, 1936, 1937, 1938, 1940, 1943, 1944, 1945, 1949, 1961, 1970, 4. november, 6. avgust.
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Poglej Gustav Strniša in Ekspresionizem
Gregor Koritnik
Gregor Koritnik - Griša, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 11. marec 1886, Briše pri Polhovem Gradcu, † 27. februar 1967, Murska Sobota.
Poglej Gustav Strniša in Gregor Koritnik
Gregor Strniša
Gregor Strniša, slovenski pesnik, dramatik in tekstopisec, * 18. november 1930, Ljubljana, † 23. januar 1987, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Gustav Strniša in Gregor Strniša
Hinko Smrekar
Hinko (Henrik) Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator, * 13. julij 1883, Ljubljana, † 1. oktober 1942, Ljubljana.
Poglej Gustav Strniša in Hinko Smrekar
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Poglej Gustav Strniša in Impresionizem
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Gustav Strniša in Kranj
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Gustav Strniša in Ljubljana
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Gustav Strniša in Ljubljanski zvon
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Poglej Gustav Strniša in Mladika (razločitev)
Modernizem
Modernizem je lahko.
Poglej Gustav Strniša in Modernizem
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Poglej Gustav Strniša in Oton Župančič
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Gustav Strniša in Pesnik
Pionir
Pionir je lahko.
Poglej Gustav Strniša in Pionir
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Gustav Strniša in Pisatelj
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Gustav Strniša in Pravljica
Radiotelevizija Slovenija
Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji.
Poglej Gustav Strniša in Radiotelevizija Slovenija
Radivoj Peterlin
Radivoj Peterlin-Petruška rojen Franc Peterlin, slovenski pesnik, urednik, popotnik in potopisec, * 28. januar 1879, Kamnik, † 21. junij 1938, Kamnik.
Poglej Gustav Strniša in Radivoj Peterlin
Ribič
Ribič Ribič je človek, ki se ukvarja z lovljenjem rib, mehkužcev, rakov in drugih vodnih organizmov v morju ali sladkih vodah (rekah, jezerih...) bodisi poklicno bodisi športno ali ljubiteljsko.
Poglej Gustav Strniša in Ribič
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Gustav Strniša in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Gustav Strniša in Slovenija
Slovenska moderna
Slovenska moderna je lahko.
Poglej Gustav Strniša in Slovenska moderna
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gustav Strniša in 1887
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gustav Strniša in 1916
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Gustav Strniša in 1928
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Gustav Strniša in 1936
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gustav Strniša in 1937
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gustav Strniša in 1938
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gustav Strniša in 1940
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gustav Strniša in 1943
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gustav Strniša in 1944
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gustav Strniša in 1945
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gustav Strniša in 1949
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Gustav Strniša in 1961
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Gustav Strniša in 1970
4. november
4.
Poglej Gustav Strniša in 4. november
6. avgust
6.
Poglej Gustav Strniša in 6. avgust