Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Guido Novak von Arienti

Index Guido Novak von Arienti

baron Guido Novak von Arienti, avstro-ogrski general in plemič, * 21. januar 1859, Milano, Italija, † 15. avgust 1928, Dunaj, Avstrija.

52 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Baron, Brigada, Brno, Družina, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, General, Generalmajor, Italija, Kadet, Kadetnica, Logatec, Lvov, Major, Milano, Nadporočnik, Odlikovanje, Pehota, Plemstvo, Podmaršal, Podpolkovnik, Polkovnik, Poročnik, Prva svetovna vojna, Soška fronta, Stotnik, Terezijanska vojaška akademija, Upokojitev, Vojaški red Marije Terezije, Vojnozgodovinski zbornik, Vojskovanje, 1. januar, 1. maj, 1. november, 15. avgust, 1859, 1878, 1883, 1890, 1901, 1907, 1910, 1914, 1915, 1917, 1928, 2002, 21. januar, ..., 22. avgust, 27. maj. Razširi indeks (2 več) »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Avstrija · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Baron

Baron je nižji plemiški naziv.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Baron · Poglej več »

Brigada

Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Brigada · Poglej več »

Brno

Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Brno · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Družina · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Dunaj · Poglej več »

Dunajsko Novo mesto

Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Dunajsko Novo mesto · Poglej več »

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in General · Poglej več »

Generalmajor

Generalmajor je vojaški čin v uporabi v številnih oboroženih silah, ki se je razvil iz starejšega čina Sergeant Major General.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Generalmajor · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Italija · Poglej več »

Kadet

Skupina kadetov v učilnici Kadet (fran. cadet, mlajši ali najmlajši sin plemiških rodbin, tudi kandidat za oficirja), gojenec ki se v vojaški šoli ali civilni šoli usposablja za oficirja ali za poklicnega pilota.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Kadet · Poglej več »

Kadetnica

Kadetnica je v nekaterih državah vojaška šola v kateri se kadeti usposabljajo za častnike.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Kadetnica · Poglej več »

Logatec

Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Logatec · Poglej več »

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Lvov · Poglej več »

Major

Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Major · Poglej več »

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Milano · Poglej več »

Nadporočnik

Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Nadporočnik · Poglej več »

Odlikovanje

Odlikovanje je predmet, ki ga prejme odlikovanec kot znamenje za storjene zasluge na različnih področjih odlikovanja.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Odlikovanje · Poglej več »

Pehota

Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Pehota · Poglej več »

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Plemstvo · Poglej več »

Podmaršal

Podmaršal (tudi feldmaršallajtnant in feldmaršalporočnik; izvirno) je bil generalski čin v avstro-ogrskih oboroženih silah.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Podmaršal · Poglej več »

Podpolkovnik

Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Podpolkovnik · Poglej več »

Polkovnik

Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Polkovnik · Poglej več »

Poročnik

Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Poročnik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Soška fronta · Poglej več »

Stotnik

Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Stotnik · Poglej več »

Terezijanska vojaška akademija

Grad v Dunajskem Novem mestu s sedežem akademije Terezijanska vojaška akademija je vojaška akademija avstrijskih oboroženih sil, ki se nahaja v Dunajskem Novem mestu.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Terezijanska vojaška akademija · Poglej več »

Upokojitev

Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Upokojitev · Poglej več »

Vojaški red Marije Terezije

viteški križec vojaškega reda Marije Terezije Vojaški red Marije Terezije (Militär-Maria-Theresien-Orden) je bil vojaško odlikovanje Habsburške monarhije, Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, ki je bil ustanovljen 18.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Vojaški red Marije Terezije · Poglej več »

Vojnozgodovinski zbornik

Vojnozgodovinski zbornik je revija s članki o vojni in vojaški zgodovini Slovenije.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Vojnozgodovinski zbornik · Poglej več »

Vojskovanje

Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in Vojskovanje · Poglej več »

1. januar

1.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1. januar · Poglej več »

1. maj

1.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1. maj · Poglej več »

1. november

1.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1. november · Poglej več »

15. avgust

15.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 15. avgust · Poglej več »

1859

1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1859 · Poglej več »

1878

1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1878 · Poglej več »

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1883 · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1890 · Poglej več »

1901

1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1901 · Poglej več »

1907

1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1907 · Poglej več »

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1910 · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1914 · Poglej več »

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1915 · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1917 · Poglej več »

1928

1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 1928 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 2002 · Poglej več »

21. januar

21.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 21. januar · Poglej več »

22. avgust

22.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 22. avgust · Poglej več »

27. maj

27.

Novo!!: Guido Novak von Arienti in 27. maj · Poglej več »

Preusmerja sem:

Guido Freiherr Novak von Arienti.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »