Kazalo
32 odnosi: Andronik I. Komnen, Antična Grčija, Antiohija, Šota Rustaveli, Črno morje, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Dvin (antično mesto), Gandža, Genovska republika, Gruzijska arhitektura, Jeruzalem, Kagan, Konstantinopel, Marija Bagrationi, Meniška skupnost na gori Atos, Mongoli, Papež Gregor IX., Peta križarska vojna, Polifonija, Pravi križ, Saladin, Samostan Gelati, Seldžuki, Starorimska civilizacija, Stolnica Svetichoveli, Sveta dežela, Tamara Gruzijska, Tbilisi, Timur Lenk, Trapezundsko cesarstvo, Triptih iz Hahulija.
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Poglej Gruzijska zlata doba in Andronik I. Komnen
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Gruzijska zlata doba in Antična Grčija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Gruzijska zlata doba in Antiohija
Šota Rustaveli
Šota Rustaveli, gruzinski pesnik, finančni minister in mislec, * 2.
Poglej Gruzijska zlata doba in Šota Rustaveli
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Gruzijska zlata doba in Črno morje
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Gruzijska zlata doba in Beneška republika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Gruzijska zlata doba in Bizantinsko cesarstvo
Dvin (antično mesto)
Dvin je bilo veliko trgovsko mesto in prestolnica zgodnjesrednjeveške Armenije.
Poglej Gruzijska zlata doba in Dvin (antično mesto)
Gandža
Gandža je tretje največje mesto Azerbajdžana, s približno 335.600 prebivalci.
Poglej Gruzijska zlata doba in Gandža
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Gruzijska zlata doba in Genovska republika
Gruzijska arhitektura
Gruzijska arhitektura se nanaša na sloge arhitekture, ki jih najdemo v Gruziji.
Poglej Gruzijska zlata doba in Gruzijska arhitektura
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Gruzijska zlata doba in Jeruzalem
Kagan
Kagan oz.
Poglej Gruzijska zlata doba in Kagan
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Gruzijska zlata doba in Konstantinopel
Marija Bagrationi
Marta-Marija Bagrationi (grško: Μαρία της Αλανίας, gruzijsko: მართა, მარიამი), bizantinska cesarica, hčerka gruzijskega kralja Bagrata IV., žena bizantinskega cesarja Mihaela VII. Dukasa, kasneje tudi cesarja Nikefora III.
Poglej Gruzijska zlata doba in Marija Bagrationi
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Gruzijska zlata doba in Meniška skupnost na gori Atos
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Gruzijska zlata doba in Mongoli
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Gruzijska zlata doba in Papež Gregor IX.
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Poglej Gruzijska zlata doba in Peta križarska vojna
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Gruzijska zlata doba in Polifonija
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Poglej Gruzijska zlata doba in Pravi križ
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Gruzijska zlata doba in Saladin
Samostan Gelati
Gelati (gruzijsko: გელათის მონასტერი) je srednjeveški samostanski kompleks v bližini Kutaisija v regiji Imereti v zahodni Gruziji.
Poglej Gruzijska zlata doba in Samostan Gelati
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Gruzijska zlata doba in Seldžuki
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Gruzijska zlata doba in Starorimska civilizacija
Stolnica Svetichoveli
Stolnica Svetichoveli (gruzijsko: სვეტიცხოვლის საკათედრო ტაძარი, svet'icxovlis sak'atedro t'adzari; dobesedno Stolnica Stebra življenja) je pravoslavna krščanska stolnica v zgodovinskem mestu Mcheta v Gruziji, severozahodno od gruzijske prestolnice Tbilisi.
Poglej Gruzijska zlata doba in Stolnica Svetichoveli
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Gruzijska zlata doba in Sveta dežela
Tamara Gruzijska
Tamara Gruzijska ali Tamara Velika je bila kraljica Gruzije od leta 1184 do leta 1213, v času gruzijske zlate dobe.
Poglej Gruzijska zlata doba in Tamara Gruzijska
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Poglej Gruzijska zlata doba in Tbilisi
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Gruzijska zlata doba in Timur Lenk
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Gruzijska zlata doba in Trapezundsko cesarstvo
Triptih iz Hahulija
Triptih iz Hahulija (gruzijsko ხახულის ხატი, hahulis hati) je delno ohranjena velika repoussé ikona v obliki triptiha, ki je nastala v srednjeveški Gruziji.
Poglej Gruzijska zlata doba in Triptih iz Hahulija