Kazalo
26 odnosi: Štajerska (zvezna dežela), Baročna arhitektura, Bastijon, Družina Liechtenstein, Grad na hribu, Grad zatočišče, Habsburžani, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Janez I. Jožef Lihtenštajnski, Karantanija, Konrad II. Nemški, Lihtenštajn, Mars (mitologija), Ministerial, Most, Obrambni jarek, Obzidje, Ognjenik, Podgradje, Portal, Renesančna arhitektura v Italiji, Riegersburg, Rimsko cesarstvo, Stratovulkan, Trdnjava.
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Grad Riegersburg in Štajerska (zvezna dežela)
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Grad Riegersburg in Baročna arhitektura
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Poglej Grad Riegersburg in Bastijon
Družina Liechtenstein
Družina Liechtenstein, po kateri ima ime kneževina Lihtenštajn, je družina, ki kraljuje z ustavno, dedno pravico nad narodom Lihtenštajna.
Poglej Grad Riegersburg in Družina Liechtenstein
Grad na hribu
Grad na hribu je vrsta gradu, ki je bil zgrajen na vrhu hriba ali gore.
Poglej Grad Riegersburg in Grad na hribu
Grad zatočišče
Rekonstruiran slovanski grad zatočišče Raduš (Dolne Lužice) Grad zatočišče (tudi pribežališče, ljudski grad, kmečki grad) se imenuje gradu podobna utrdba, običajno obdana z obzidjem obrambnega sistema, ki ni bila stalno naseljena ampak je lokalnemu prebivalstvu služila kot začasni umik pred vojno nevarnostjo.
Poglej Grad Riegersburg in Grad zatočišče
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Grad Riegersburg in Habsburžani
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Grad Riegersburg in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Grad Riegersburg in Henrik III. Nemški
Janez I. Jožef Lihtenštajnski
Janez I. Jožef Lihtenštajnski, avstrijski feldmaršal, * 26. junij 1760, Dunaj, † 20. april 1836, Dunaj.
Poglej Grad Riegersburg in Janez I. Jožef Lihtenštajnski
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Grad Riegersburg in Karantanija
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Grad Riegersburg in Konrad II. Nemški
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Grad Riegersburg in Lihtenštajn
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Grad Riegersburg in Mars (mitologija)
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Grad Riegersburg in Ministerial
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Grad Riegersburg in Most
Obrambni jarek
Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.
Poglej Grad Riegersburg in Obrambni jarek
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Grad Riegersburg in Obzidje
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Grad Riegersburg in Ognjenik
Podgradje
Podgradje je oblika poselitve, ki je nastala pod oz.
Poglej Grad Riegersburg in Podgradje
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Grad Riegersburg in Portal
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Grad Riegersburg in Renesančna arhitektura v Italiji
Riegersburg
Grad Riegersburg Riegersburg je trška občina s 4962 prebivalci (stanje 1. januarja 2021), istoimenskim gradom na jugovzhodu avstrijske zvezne dežele Štajerske v okrožju Südoststeiermark.
Poglej Grad Riegersburg in Riegersburg
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Grad Riegersburg in Rimsko cesarstvo
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Poglej Grad Riegersburg in Stratovulkan
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Grad Riegersburg in Trdnjava