Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Grad Hrastovec

Index Grad Hrastovec

Grad Hrastovec (nemško Gutenhag) leži v naselju Hrastovec v Občini Lenart.

29 odnosi: Arhitekt, Črni Križ (Hrastovec), Črni Križ pri Hrastovcu, Baročna arhitektura, Barok, Druga svetovna vojna, Dvor, Gimnazija, Grad, Herberstein, Hrast, Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah, Kapela, Komarniško jezero, Nemščina, Ožbalt Ilaunig, Občina Lenart, OZNA, Portal, Prva svetovna vojna, Renesančna arhitektura v Italiji, Ribnik, Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart, Seznam gradov v Sloveniji, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Voličina, 1338, 1443.

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Novo!!: Grad Hrastovec in Arhitekt · Poglej več »

Črni Križ (Hrastovec)

Črni Križ je leta 1605 dal postaviti hrastovški grof Ivan Friderik Herberstein.

Novo!!: Grad Hrastovec in Črni Križ (Hrastovec) · Poglej več »

Črni Križ pri Hrastovcu

Črni Križ pri Hrastovcu je slovenska zgodovinska povest, ki jo je po ustnem izročilu leta 1928 zapisal sodnik in pisatelj Ožbalt Ilaunig.

Novo!!: Grad Hrastovec in Črni Križ pri Hrastovcu · Poglej več »

Baročna arhitektura

Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.

Novo!!: Grad Hrastovec in Baročna arhitektura · Poglej več »

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Novo!!: Grad Hrastovec in Barok · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Grad Hrastovec in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dvor

Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.

Novo!!: Grad Hrastovec in Dvor · Poglej več »

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Novo!!: Grad Hrastovec in Gimnazija · Poglej več »

Grad

pa tudi.

Novo!!: Grad Hrastovec in Grad · Poglej več »

Herberstein

Pogostost priimka Herberstein je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Novo!!: Grad Hrastovec in Herberstein · Poglej več »

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Novo!!: Grad Hrastovec in Hrast · Poglej več »

Hrastovec

Hrastovec je lahko.

Novo!!: Grad Hrastovec in Hrastovec · Poglej več »

Hrastovec v Slovenskih goricah

Hrastovec v Slovenskih Goricah je naselje v Občini Lenart.

Novo!!: Grad Hrastovec in Hrastovec v Slovenskih goricah · Poglej več »

Kapela

Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.

Novo!!: Grad Hrastovec in Kapela · Poglej več »

Komarniško jezero

300px Komarniško jezero je bilo nekoč gojitveni ribnik (oktober 1996).

Novo!!: Grad Hrastovec in Komarniško jezero · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Grad Hrastovec in Nemščina · Poglej več »

Ožbalt Ilaunig

Ožbalt Ilaunig, slovenski sodnik in pisatelj, * 26. julij 1876, Rebrca pri Železni kapli, Avstro-Ogrska, † 8. februar 1945, Lenart v Slovenskih goricah.

Novo!!: Grad Hrastovec in Ožbalt Ilaunig · Poglej več »

Občina Lenart

Občina Lenart je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Grad Hrastovec in Občina Lenart · Poglej več »

OZNA

Oddelek za zaščito naroda (kratica OZNA — srbo) je bila varnostno-obveščevalna služba FLRJ.

Novo!!: Grad Hrastovec in OZNA · Poglej več »

Portal

Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.

Novo!!: Grad Hrastovec in Portal · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Grad Hrastovec in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Novo!!: Grad Hrastovec in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »

Ribnik

Srednji vasi pri Šenčurju Ribnik (pogovorno tudi bajer) je kotanja s stoječo vodo.

Novo!!: Grad Hrastovec in Ribnik · Poglej več »

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart.

Novo!!: Grad Hrastovec in Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart · Poglej več »

Seznam gradov v Sloveniji

Seznam gradov v Sloveniji obsega vse gradove, ki so bili zgrajeni na področju današnje Slovenije.

Novo!!: Grad Hrastovec in Seznam gradov v Sloveniji · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Grad Hrastovec in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Voličina

Voličina je ime več naselij.

Novo!!: Grad Hrastovec in Voličina · Poglej več »

1338

1338 (MCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Grad Hrastovec in 1338 · Poglej več »

1443

1443 (MCDXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Grad Hrastovec in 1443 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »