Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Avstro-Ogrska, Železniški tir, Cesta, Domače govedo, Domači konj, Gozd, Gozdna železnica, Gozdne železnice na Slovenskem, Javorniki, Kilometer, Les, Pivka, Pivka (reka), Prag (železnica), Promet, Prva svetovna vojna, Reka, Rusi, Soška fronta, Tadej Brate, Trnje, Pivka, Vas, Vat, Vojni ujetnik.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Železniški tir
Železniški tiri Železniški tir je podlaga, po kateri vozi vlak.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Železniški tir · Poglej več »
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Cesta · Poglej več »
Domače govedo
Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Domače govedo · Poglej več »
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Domači konj · Poglej več »
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Gozd · Poglej več »
Gozdna železnica
Bosni - predelana na širino tira 760 mm Gozdna železnica je način kopenskega transporta, namenjenega predvsem za prevoz lesa iz velikih gozdnih območij do industrijskih obratov (žag), glavnih cest ali regionalnih železnic.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Gozdna železnica · Poglej več »
Gozdne železnice na Slovenskem
desno Gozdna železnica je oblika železniškega transporta, ki je služila predvsem za prevoz lesa iz gozdov do bližnjih žag, glavne ceste ali regionalne železnice.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Gozdne železnice na Slovenskem · Poglej več »
Javorniki
Unca Javorniki so hribovje, z gozdom pokrit nižji severni del kraške planote pod Snežnikom med Pivko in Cerkniškim jezerom, ki se razprostirajo v višini med 600 do 1200 mnm.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Javorniki · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Kilometer · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Les · Poglej več »
Pivka
Pivka (nekoč Šentpeter na Krasu) je naselje z okoli 2.200 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Pivka · Poglej več »
Pivka (reka)
Reka Pivka je kraška reka ponikalnica, ki teče po Pivški kotlini.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Pivka (reka) · Poglej več »
Prag (železnica)
Tirnici položeni na betonske pragove Prag je podolgovat štirikoten nosilni element, ki se uporablja za pritrjevanje tirnic.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Prag (železnica) · Poglej več »
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Promet · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Reka · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Rusi · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Soška fronta · Poglej več »
Tadej Brate
Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist, * 31. marec 1947, Ljubljana, Slovenija, † 11.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Tadej Brate · Poglej več »
Trnje, Pivka
Trnje je kraško naselje ki leži v Občini Pivka v pivški kotlini.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Trnje, Pivka · Poglej več »
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Vas · Poglej več »
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Vat · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Gozdna železnica Pivka–Javorniki in Vojni ujetnik · Poglej več »
Preusmerja sem:
Gozdna železnica Pivka - Javorniki.
