Kazalo
29 odnosi: Berlin, Filozofija, Friedrich Nietzsche, Hebrejščina, Humboldtova univerza v Berlinu, Izrael, Jeruzalem, Judje, Judovstvo, Kabala, Komunizem, Leo Strauss, Marksizem, Martin Buber, München, Mistika, Monoteizem, Nacionalsocializem, Nemčija, Nemščina, Nemci, Rabin, Sionizem, Walter Benjamin, Zgodovinar, 1897, 1982, 21. februar, 5. december.
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Gershom Scholem in Berlin
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Gershom Scholem in Filozofija
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Gershom Scholem in Friedrich Nietzsche
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Gershom Scholem in Hebrejščina
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Gershom Scholem in Humboldtova univerza v Berlinu
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Gershom Scholem in Izrael
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Gershom Scholem in Jeruzalem
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Gershom Scholem in Judje
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Gershom Scholem in Judovstvo
Kabala
vesolja. Kabala (קַבָּלָה, tiberijsko, Qabbālāh) dobesedno pomeni »prejemanje«, včasih pa je prečrkovana kot Cabala, Kabbala, Kabbalah, Qabalah ali drugače.
Poglej Gershom Scholem in Kabala
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Gershom Scholem in Komunizem
Leo Strauss
Leo Strauss, nemško-ameriški filozof judovskega rodu, * 20. september 1899, Kirchhain Hessen, Nemčija, † 18. oktober 1973, Annapolis, Združene države Amerike.
Poglej Gershom Scholem in Leo Strauss
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Gershom Scholem in Marksizem
Martin Buber
Martin Buber, judovski filozof religije, * 8. februar 1878, Dunaj, † 13. junij 1965, Jeruzalem.
Poglej Gershom Scholem in Martin Buber
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Gershom Scholem in München
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Poglej Gershom Scholem in Mistika
Monoteizem
Monoteizem je vera v enega boga.
Poglej Gershom Scholem in Monoteizem
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Gershom Scholem in Nacionalsocializem
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Gershom Scholem in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Gershom Scholem in Nemščina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Gershom Scholem in Nemci
Rabin
Pogovor Rabinov Rabin (v klasični hebrejščini רִבִּי ribbi; v moderni hebrejščini רַבִּי rabbi) je človek z visoko avtoriteto v judovstvu.
Poglej Gershom Scholem in Rabin
Sionizem
Sionizem označuje politično gibanje Judov za krepitev nacionalne zavesti in za samostojno državo Izrael.
Poglej Gershom Scholem in Sionizem
Walter Benjamin
Walter Bendix Schönflies Benjamin, nemški filozof in kulturni kritik, * 15. julij 1892, Berlin, Nemško cesarstvo, † 26. september 1940, Portbou, Katalonija, Španija Benjamin je s svojimi deli, ki so vključevala elemente nemškega idealizma, romanticizma, zahodnega marksizma in judovskega misticizma, trajno prispeval k estetski teoriji, literarni kritiki in historičnemu materializmu.
Poglej Gershom Scholem in Walter Benjamin
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Gershom Scholem in Zgodovinar
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Gershom Scholem in 1897
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gershom Scholem in 1982
21. februar
21.
Poglej Gershom Scholem in 21. februar
5. december
5.
Poglej Gershom Scholem in 5. december
Prav tako znan kot Scholem Gershom.