Kazalo
55 odnosi: Častnik, Bataljon, Bela krajina, Bukarešta, Diplomat, Disertacija, Doktorat, Državni tožilec, Dunaj, Fašizem, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Jugoslovanska ljudska armada, Jugoslovanski partizani, Kapitulacija, Komandant, Komunizem, Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Ljubljana, Logatec, Narodnoosvobodilni boj, Novo mesto, Odlikovanje, Osvobodilna fronta, Partizan, Partizanska spomenica 1941, Podpolkovnik (SFRJ), Politični komisar, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravnik, Prekomorske brigade NOVJ, Red bratstva in enotnosti, Red dela, Red partizanske zvezde, Red za hrabrost, Red zaslug za ljudstvo, Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije, Slovenci, Socialistična republika Slovenija, Svetnik (naziv), Trst, Univerza v Ljubljani, Varšava, Veleposlanik, Vojnozgodovinski zbornik, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Zveza komunistov Jugoslavije, 1. prekomorska brigada NOVJ, 1. tankovska brigada NOVJ, 16. marec, ... Razširi indeks (5 več) »
Častnik
Častnik, tudi oficir (angleško Commissioned Officer, nemško Offizier) je pripadnik oboroženih sil, ki je izobražen in določen za poveljevanje vojaških enot/formacij.
Poglej France Hočevar in Častnik
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Poglej France Hočevar in Bataljon
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej France Hočevar in Bela krajina
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej France Hočevar in Bukarešta
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej France Hočevar in Diplomat
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej France Hočevar in Disertacija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej France Hočevar in Doktorat
Državni tožilec
Državni tožilec oz.
Poglej France Hočevar in Državni tožilec
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej France Hočevar in Dunaj
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej France Hočevar in Fašizem
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvršni svet je bil izvršni organ (de facto vlada) Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (1953-1963) in po Ustavi SRS 1963 izvršni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije. V Ustavi SR Slovenije iz leta 1974 je bil izvršni svet definiran kot »izvršilni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije«, ki »je odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije, v okviru pravic in dolžnosti republike, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije, kakor tudi za delo republiških upravnih organov«.
Poglej France Hočevar in Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Poglej France Hočevar in Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanski partizani
Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi." Jugoslovanski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, kratica NOV in POJ) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v narodnoosvobodilnem boju.
Poglej France Hočevar in Jugoslovanski partizani
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Poglej France Hočevar in Kapitulacija
Komandant
GŠ NOV in POS Komandant je lahko naziv za poveljnika vojaške enote, ki je večja od čete.
Poglej France Hočevar in Komandant
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej France Hočevar in Komunizem
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej France Hočevar in Kraljevina Italija
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej France Hočevar in Kraljevina Jugoslavija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej France Hočevar in Ljubljana
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Poglej France Hočevar in Logatec
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej France Hočevar in Narodnoosvobodilni boj
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej France Hočevar in Novo mesto
Odlikovanje
Odlikovanje je predmet, ki ga prejme odlikovanec kot znamenje za storjene zasluge na različnih področjih odlikovanja.
Poglej France Hočevar in Odlikovanje
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Poglej France Hočevar in Osvobodilna fronta
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Poglej France Hočevar in Partizan
Partizanska spomenica 1941
Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).
Poglej France Hočevar in Partizanska spomenica 1941
Podpolkovnik (SFRJ)
Podpolkovnik (srbohrvaško: Potpukovnik) je bil višji častniški vojaški čin Jugoslovanske ljudske armade, ki je bil v uporabi v Kopenski vojski in Jugoslovanskem vojnem letalstvu.
Poglej France Hočevar in Podpolkovnik (SFRJ)
Politični komisar
Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.
Poglej France Hočevar in Politični komisar
Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej France Hočevar in Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej France Hočevar in Pravnik
Prekomorske brigade NOVJ
Prekomorske brigade se izkrcavajo na dalmatinski obali Prekomorske brigade NOVJ so bile vojaška enota, ki so nastale kot del Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ) izven jugoslovanskega ozemlja na območju in pod nadzorstvom zahodnih zaveznikov, zlasti v Italiji po njeni osvoboditvi izpod fašizma.
Poglej France Hočevar in Prekomorske brigade NOVJ
Red bratstva in enotnosti
Odlikovanje Reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Red bratstva in enotnosti (srbohrvaško Orden bratstva i jedinstva) je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo za »izredne zasluge pri širjenju bratstva med narodi in narodnostmi pri ustvarjanju in razvijanju politične in moralne enotnosti naroda«.
Poglej France Hočevar in Red bratstva in enotnosti
Red dela
Red dela je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za posebne zasluge, ki so jih dosegli v gospodarstvu in za delo, ki je bilo posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih.
Poglej France Hočevar in Red dela
Red partizanske zvezde
Red partizanske zvezde je bilo visoko vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.
Poglej France Hočevar in Red partizanske zvezde
Red za hrabrost
brezokvirja Red za hrabrost je bilo vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.
Poglej France Hočevar in Red za hrabrost
Red zaslug za ljudstvo
Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.
Poglej France Hočevar in Red zaslug za ljudstvo
Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije
Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije je več bitk narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije ob koncu druge svetovne vojne na jugoslovanskem ozemlju.
Poglej France Hočevar in Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej France Hočevar in Slovenci
Socialistična republika Slovenija
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Poglej France Hočevar in Socialistična republika Slovenija
Svetnik (naziv)
Svétnik (naziv) je naziv delovnega mesta, ki je pridobljeno skladno z zakonodajo in zahtevami za napredovanje (čas ter predvsem število točk, ki so za napredovanje zahtevane).
Poglej France Hočevar in Svetnik (naziv)
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej France Hočevar in Trst
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej France Hočevar in Univerza v Ljubljani
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej France Hočevar in Varšava
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Poglej France Hočevar in Veleposlanik
Vojnozgodovinski zbornik
Vojnozgodovinski zbornik je revija s članki o vojni in vojaški zgodovini Slovenije.
Poglej France Hočevar in Vojnozgodovinski zbornik
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Logotip Vrhovno sodišče Republike Slovenije (kratica VSRS) je najvišje sodišče v Sloveniji.
Poglej France Hočevar in Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Poglej France Hočevar in Zveza komunistov Jugoslavije
1. prekomorska brigada NOVJ
1.
Poglej France Hočevar in 1. prekomorska brigada NOVJ
1. tankovska brigada NOVJ
1.
Poglej France Hočevar in 1. tankovska brigada NOVJ
16. marec
16.
Poglej France Hočevar in 16. marec
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej France Hočevar in 1913
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej France Hočevar in 1992
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej France Hočevar in 2002
3. november
3.
Poglej France Hočevar in 3. november
3. prekomorska brigada NOVJ
3.
Poglej France Hočevar in 3. prekomorska brigada NOVJ