Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

France Hočevar

Index France Hočevar

France Hočevar, slovenski pravnik, komunist, partizan prvoborec in diplomat, * 16. marec 1913, Ljubljana, † 3. november 1992, Ljubljana.

Kazalo

  1. 55 odnosi: Častnik, Bataljon, Bela krajina, Bukarešta, Diplomat, Disertacija, Doktorat, Državni tožilec, Dunaj, Fašizem, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Jugoslovanska ljudska armada, Jugoslovanski partizani, Kapitulacija, Komandant, Komunizem, Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Ljubljana, Logatec, Narodnoosvobodilni boj, Novo mesto, Odlikovanje, Osvobodilna fronta, Partizan, Partizanska spomenica 1941, Podpolkovnik (SFRJ), Politični komisar, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravnik, Prekomorske brigade NOVJ, Red bratstva in enotnosti, Red dela, Red partizanske zvezde, Red za hrabrost, Red zaslug za ljudstvo, Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije, Slovenci, Socialistična republika Slovenija, Svetnik (naziv), Trst, Univerza v Ljubljani, Varšava, Veleposlanik, Vojnozgodovinski zbornik, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Zveza komunistov Jugoslavije, 1. prekomorska brigada NOVJ, 1. tankovska brigada NOVJ, 16. marec, ... Razširi indeks (5 več) »

Častnik

Častnik, tudi oficir (angleško Commissioned Officer, nemško Offizier) je pripadnik oboroženih sil, ki je izobražen in določen za poveljevanje vojaških enot/formacij.

Poglej France Hočevar in Častnik

Bataljon

Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.

Poglej France Hočevar in Bataljon

Bela krajina

Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.

Poglej France Hočevar in Bela krajina

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Poglej France Hočevar in Bukarešta

Diplomat

Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.

Poglej France Hočevar in Diplomat

Disertacija

Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.

Poglej France Hočevar in Disertacija

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej France Hočevar in Doktorat

Državni tožilec

Državni tožilec oz.

Poglej France Hočevar in Državni tožilec

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej France Hočevar in Dunaj

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej France Hočevar in Fašizem

Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije

Izvršni svet je bil izvršni organ (de facto vlada) Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (1953-1963) in po Ustavi SRS 1963 izvršni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije. V Ustavi SR Slovenije iz leta 1974 je bil izvršni svet definiran kot »izvršilni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije«, ki »je odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije, v okviru pravic in dolžnosti republike, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije, kakor tudi za delo republiških upravnih organov«.

Poglej France Hočevar in Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Poglej France Hočevar in Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanski partizani

Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi." Jugoslovanski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, kratica NOV in POJ) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v narodnoosvobodilnem boju.

Poglej France Hočevar in Jugoslovanski partizani

Kapitulacija

Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.

Poglej France Hočevar in Kapitulacija

Komandant

GŠ NOV in POS Komandant je lahko naziv za poveljnika vojaške enote, ki je večja od čete.

Poglej France Hočevar in Komandant

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej France Hočevar in Komunizem

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej France Hočevar in Kraljevina Italija

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Poglej France Hočevar in Kraljevina Jugoslavija

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej France Hočevar in Ljubljana

Logatec

Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.

Poglej France Hočevar in Logatec

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Poglej France Hočevar in Narodnoosvobodilni boj

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.

Poglej France Hočevar in Novo mesto

Odlikovanje

Odlikovanje je predmet, ki ga prejme odlikovanec kot znamenje za storjene zasluge na različnih področjih odlikovanja.

Poglej France Hočevar in Odlikovanje

Osvobodilna fronta

grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.

Poglej France Hočevar in Osvobodilna fronta

Partizan

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.

Poglej France Hočevar in Partizan

Partizanska spomenica 1941

Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).

Poglej France Hočevar in Partizanska spomenica 1941

Podpolkovnik (SFRJ)

Podpolkovnik (srbohrvaško: Potpukovnik) je bil višji častniški vojaški čin Jugoslovanske ljudske armade, ki je bil v uporabi v Kopenski vojski in Jugoslovanskem vojnem letalstvu.

Poglej France Hočevar in Podpolkovnik (SFRJ)

Politični komisar

Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.

Poglej France Hočevar in Politični komisar

Pravna fakulteta v Ljubljani

Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.

Poglej France Hočevar in Pravna fakulteta v Ljubljani

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej France Hočevar in Pravnik

Prekomorske brigade NOVJ

Prekomorske brigade se izkrcavajo na dalmatinski obali Prekomorske brigade NOVJ so bile vojaška enota, ki so nastale kot del Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ) izven jugoslovanskega ozemlja na območju in pod nadzorstvom zahodnih zaveznikov, zlasti v Italiji po njeni osvoboditvi izpod fašizma.

Poglej France Hočevar in Prekomorske brigade NOVJ

Red bratstva in enotnosti

Odlikovanje Reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Red bratstva in enotnosti ‎(srbohrvaško Orden bratstva i jedinstva) je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo za »izredne zasluge pri širjenju bratstva med narodi in narodnostmi pri ustvarjanju in razvijanju politične in moralne enotnosti naroda«.

Poglej France Hočevar in Red bratstva in enotnosti

Red dela

Red dela je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za posebne zasluge, ki so jih dosegli v gospodarstvu in za delo, ki je bilo posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih.

Poglej France Hočevar in Red dela

Red partizanske zvezde

Red partizanske zvezde je bilo visoko vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.

Poglej France Hočevar in Red partizanske zvezde

Red za hrabrost

brezokvirja Red za hrabrost je bilo vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.

Poglej France Hočevar in Red za hrabrost

Red zaslug za ljudstvo

Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.

Poglej France Hočevar in Red zaslug za ljudstvo

Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije

Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije je več bitk narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije ob koncu druge svetovne vojne na jugoslovanskem ozemlju.

Poglej France Hočevar in Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej France Hočevar in Slovenci

Socialistična republika Slovenija

Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poglej France Hočevar in Socialistična republika Slovenija

Svetnik (naziv)

Svétnik (naziv) je naziv delovnega mesta, ki je pridobljeno skladno z zakonodajo in zahtevami za napredovanje (čas ter predvsem število točk, ki so za napredovanje zahtevane).

Poglej France Hočevar in Svetnik (naziv)

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej France Hočevar in Trst

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Poglej France Hočevar in Univerza v Ljubljani

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Poglej France Hočevar in Varšava

Veleposlanik

Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.

Poglej France Hočevar in Veleposlanik

Vojnozgodovinski zbornik

Vojnozgodovinski zbornik je revija s članki o vojni in vojaški zgodovini Slovenije.

Poglej France Hočevar in Vojnozgodovinski zbornik

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Logotip Vrhovno sodišče Republike Slovenije (kratica VSRS) je najvišje sodišče v Sloveniji.

Poglej France Hočevar in Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zveza komunistov Jugoslavije

Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.

Poglej France Hočevar in Zveza komunistov Jugoslavije

1. prekomorska brigada NOVJ

1.

Poglej France Hočevar in 1. prekomorska brigada NOVJ

1. tankovska brigada NOVJ

1.

Poglej France Hočevar in 1. tankovska brigada NOVJ

16. marec

16.

Poglej France Hočevar in 16. marec

1913

1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej France Hočevar in 1913

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej France Hočevar in 1992

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej France Hočevar in 2002

3. november

3.

Poglej France Hočevar in 3. november

3. prekomorska brigada NOVJ

3.

Poglej France Hočevar in 3. prekomorska brigada NOVJ

, 1913, 1992, 2002, 3. november, 3. prekomorska brigada NOVJ.