Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Franc Talanyi

Index Franc Talanyi

Franc Talanyi-Očka (roj. Franc Temlin, madžarsko Talányi Ferenc, prekmursko Ferenc Talanji), slovenski pisatelj, pesnik, novinar in partizan, * 23. maj 1883, Brezovci, Puconci, † 9. junij 1959, Murska Sobota.

34 odnosi: Štajerska, Berlin, Brezovci, Puconci, Budimpešta, Evangeličanska Cerkev, Gornja Radgona, Komunizem, Lepoglava, Madžarščina, Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem, Madžarska sovjetska republika, Murska Sobota, Naš Slovenski kalendar, Narodnoosvobodilni boj, Nemško cesarstvo, Novinarstvo, Ormož, Partizan, Pesnik, Pisatelj, Porabski Slovenci, Prekmurje, Prekmursko narečje, Prva svetovna vojna, Puconci, Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem, Slovenščina, Slovenci, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sveti Jurij ob Ščavnici, 1883, 1959, 23. maj, 9. junij.

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Novo!!: Franc Talanyi in Štajerska · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Franc Talanyi in Berlin · Poglej več »

Brezovci, Puconci

Brezovci (madžarsko Vasnyíres) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Franc Talanyi in Brezovci, Puconci · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.

Novo!!: Franc Talanyi in Budimpešta · Poglej več »

Evangeličanska Cerkev

Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.

Novo!!: Franc Talanyi in Evangeličanska Cerkev · Poglej več »

Gornja Radgona

Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.

Novo!!: Franc Talanyi in Gornja Radgona · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Novo!!: Franc Talanyi in Komunizem · Poglej več »

Lepoglava

Lepoglava je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Varaždinsko županijo.

Novo!!: Franc Talanyi in Lepoglava · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Franc Talanyi in Madžarščina · Poglej več »

Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem

Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem ali Madžarizacija v Prekmurju je bila uradna politika Ogrske od 2.

Novo!!: Franc Talanyi in Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem · Poglej več »

Madžarska sovjetska republika

Madžarska sovjetska republika ali Republika Konzulov Madžarske (ali Magyarországi Szocialista Szövetséges Tanácsköztársaság) je bila socialistična država, ki je obstajala med 21.

Novo!!: Franc Talanyi in Madžarska sovjetska republika · Poglej več »

Murska Sobota

Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.

Novo!!: Franc Talanyi in Murska Sobota · Poglej več »

Naš Slovenski kalendar

Naš slovenski kalendar. Naš Slovenski kalendar (Naš slovenski koledar) je predhodnik Dober pajdás kalendariuma iz leta 1922.

Novo!!: Franc Talanyi in Naš Slovenski kalendar · Poglej več »

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Novo!!: Franc Talanyi in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Franc Talanyi in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Novo!!: Franc Talanyi in Novinarstvo · Poglej več »

Ormož

Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.

Novo!!: Franc Talanyi in Ormož · Poglej več »

Partizan

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.

Novo!!: Franc Talanyi in Partizan · Poglej več »

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Franc Talanyi in Pesnik · Poglej več »

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Novo!!: Franc Talanyi in Pisatelj · Poglej več »

Porabski Slovenci

Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.

Novo!!: Franc Talanyi in Porabski Slovenci · Poglej več »

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Novo!!: Franc Talanyi in Prekmurje · Poglej več »

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Novo!!: Franc Talanyi in Prekmursko narečje · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Franc Talanyi in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Puconci

Puconci (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Franc Talanyi in Puconci · Poglej več »

Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem

Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.

Novo!!: Franc Talanyi in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Novo!!: Franc Talanyi in Slovenščina · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Franc Talanyi in Slovenci · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Franc Talanyi in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Sveti Jurij ob Ščavnici

Sveti Jurij ob Ščavnici je naselje, središče občine Sveti Jurij ob Ščavnici.

Novo!!: Franc Talanyi in Sveti Jurij ob Ščavnici · Poglej več »

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Franc Talanyi in 1883 · Poglej več »

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Franc Talanyi in 1959 · Poglej več »

23. maj

23.

Novo!!: Franc Talanyi in 23. maj · Poglej več »

9. junij

9.

Novo!!: Franc Talanyi in 9. junij · Poglej več »

Preusmerja sem:

Ferenc Talanji, Ferenc Talanyi, Ferenc Talányi, Franc Talanji, Franc Talanji-Očka.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »