Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Fran Lipah

Index Fran Lipah

Fran Lipah, slovenski igralec, publicist, vzgojitelj, režiser in dramatik, * 23. maj 1892, Dobrunje (Ljubljana), † 30. april 1952, Ljubljana.

40 odnosi: Anton Pavlovič Čehov, Anton Tomaž Linhart, Božična zgodba, Bratje Karamazovi, Dopust, Drama, Ljubljana, Dramatika, Dušan Moravec, Dunaj, France Koblar, Georg Büchner, George Bernard Shaw, Gledališki igralec, Hamlet, Ivan Cankar, Komedija, Kralj na Betajnovi, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Marcel Achard, Matura, Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Novinarstvo, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Prva svetovna vojna, Režiser, Romeo in Julija, Seznam slovenskih dramatikov, Simbolizem (književnost), Slovenci, Slovenski narod (časnik), Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Vihar (Shakespeare), William Shakespeare, Za narodov blagor, Zločin in kazen, 1892, 1952, 23. maj, 30. april.

Anton Pavlovič Čehov

Anton Pavlovič Čehov (rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj, * 29. januar (17. januar – julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15. julij (2. julij – julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško cesarstvo.

Novo!!: Fran Lipah in Anton Pavlovič Čehov · Poglej več »

Anton Tomaž Linhart

Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.

Novo!!: Fran Lipah in Anton Tomaž Linhart · Poglej več »

Božična zgodba

Božična zgodba (tudi božična povest, božična črtica ali božična slika) je kratka, do 3000 besed dolga sentimentalna pripoved poučne narave, z božično tematiko, navadno tudi objavljena okrog božiča.

Novo!!: Fran Lipah in Božična zgodba · Poglej več »

Bratje Karamazovi

‎Bratje Karamazovi (rusko Братья Карамазовы) je roman ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki je izšel leta 1880.

Novo!!: Fran Lipah in Bratje Karamazovi · Poglej več »

Dopust

Dopustniki na plaži v Piranu Dopust je definiran kot obdobje brez dela, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov.

Novo!!: Fran Lipah in Dopust · Poglej več »

Drama, Ljubljana

Ljubljanska Drama je gledališka zgradba, ki stoji na vogalu Erjavčeve in Slovenske ceste v Ljubljani.

Novo!!: Fran Lipah in Drama, Ljubljana · Poglej več »

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Novo!!: Fran Lipah in Dramatika · Poglej več »

Dušan Moravec

Dušan Moravec, slovenski literarni zgodovinar, pisatelj, dramaturg, * 4. oktober 1920, Ljubljana, † 25. februar 2015, Ljubljana.

Novo!!: Fran Lipah in Dušan Moravec · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Fran Lipah in Dunaj · Poglej več »

France Koblar

France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.

Novo!!: Fran Lipah in France Koblar · Poglej več »

Georg Büchner

Georg Büchner, nemški pisatelj, naravoslovec in revolucionar, * 17. oktober 1813, Goddelau, Hessen, † 19. februar 1837, Zürich.

Novo!!: Fran Lipah in Georg Büchner · Poglej več »

George Bernard Shaw

George Bernard Shaw, irski dramatik in pisatelj, * 26. julij 1856, Dublin, Irska, † 2. november 1950, vas Ayot Saint Lawrence, grofija Hertfordshire, Anglija.

Novo!!: Fran Lipah in George Bernard Shaw · Poglej več »

Gledališki igralec

Gledališki igralec je igralec v gledališču, ki samostojno, vendar pod neposrednim umetniškim vodstvom gledališkega režiserja, umetniško oblikuje like iz predstavljajočega dramskega besedila in jih igra v gledaliških predstavah.

Novo!!: Fran Lipah in Gledališki igralec · Poglej več »

Hamlet

Slavni prizor iz drame - Hamletov monolog z lobanjo Williama Shakespeara na HNK Split, foto: Matko Biljak Hamlet je tragedija angleškega dramatika Williama Shakespeara.

Novo!!: Fran Lipah in Hamlet · Poglej več »

Ivan Cankar

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Novo!!: Fran Lipah in Ivan Cankar · Poglej več »

Komedija

Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.

Novo!!: Fran Lipah in Komedija · Poglej več »

Kralj na Betajnovi

Kralj na Betajnovi je drama v treh dejanjih, ki jo je leta 1901 napisal Ivan Cankar.

Novo!!: Fran Lipah in Kralj na Betajnovi · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Fran Lipah in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanski zvon

Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.

Novo!!: Fran Lipah in Ljubljanski zvon · Poglej več »

Marcel Achard

Marcel Achard, francoski komediograf in filmski scenarist, * 5. julij 1899, Sainte-Foy-lès-Lyon, † 4. september 1974, Pariz.

Novo!!: Fran Lipah in Marcel Achard · Poglej več »

Matura

Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.

Novo!!: Fran Lipah in Matura · Poglej več »

Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Nikolaj Vasiljevič Gogolj (rusko Николай Васильевич Гоголь, ukrajinsko Микола Васильович Гоголь), ruski pisatelj ukrajinskega porekla, * 1. april 1809, Veliki Soročinci, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).

Novo!!: Fran Lipah in Nikolaj Vasiljevič Gogolj · Poglej več »

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Novo!!: Fran Lipah in Novinarstvo · Poglej več »

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Pohujšanje v dolini šentflorjanski: Farsa v treh aktih je dramsko delo Ivana Cankarja.

Novo!!: Fran Lipah in Pohujšanje v dolini šentflorjanski · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Fran Lipah in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Režiser

Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.

Novo!!: Fran Lipah in Režiser · Poglej več »

Romeo in Julija

Romeo in Julija je naslov tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti.

Novo!!: Fran Lipah in Romeo in Julija · Poglej več »

Seznam slovenskih dramatikov

Seznam slovenskih dramatikov.

Novo!!: Fran Lipah in Seznam slovenskih dramatikov · Poglej več »

Simbolizem (književnost)

Simbolizem je umetnostna smer ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli kot izraz zavračanja pozitivizma in naturalizma.

Novo!!: Fran Lipah in Simbolizem (književnost) · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Fran Lipah in Slovenci · Poglej več »

Slovenski narod (časnik)

Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.

Novo!!: Fran Lipah in Slovenski narod (časnik) · Poglej več »

Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Prva izdaja iz leta 1790 Prva izdaja iz leta 1840 Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta.

Novo!!: Fran Lipah in Ta veseli dan ali Matiček se ženi · Poglej več »

Vihar (Shakespeare)

''The Tempest'' Vihar (angleško The Tempest) je eno zadnjih Shakespearovih del.

Novo!!: Fran Lipah in Vihar (Shakespeare) · Poglej več »

William Shakespeare

William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.

Novo!!: Fran Lipah in William Shakespeare · Poglej več »

Za narodov blagor

Za narodov blagor je komedija v štirih dejanjih Ivana Cankarja.

Novo!!: Fran Lipah in Za narodov blagor · Poglej več »

Zločin in kazen

Zločin in kazen (rusko Преступление и наказание) je psihološki roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki obravnava predvsem subjektivna razmišljanja glavnega junaka Raskolnikova o življenju, zlasti pa upravičenost zločina.

Novo!!: Fran Lipah in Zločin in kazen · Poglej več »

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Fran Lipah in 1892 · Poglej več »

1952

1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Fran Lipah in 1952 · Poglej več »

23. maj

23.

Novo!!: Fran Lipah in 23. maj · Poglej več »

30. april

30.

Novo!!: Fran Lipah in 30. april · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »