Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Forenzična sociolingvistika

Index Forenzična sociolingvistika

Forenzična sociolingvistika je veja jezikoslovja, ki preučuje povezavo med jezikom in družbo v kontekstu forenzičnih postopkov.

Kazalo

  1. 14 odnosi: Človeški možgani, Družba, Družbeni spol, Glagol, Globalizacija, Idiom, Izobraževanje, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Kultura, Naglas, Norma, Osebni zaimek, Sleng.

Človeški možgani

Možgani so del osrednjega živčnega sistema.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Človeški možgani

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Družba

Družbeni spol

Simbola družbenih spolov. Rdeči je ženski simbol Venere. Modri pa predstavlja moški simbol Marsa. Družbeni spol je nabor značilnosti, ki se nanašajo na moškost in ženskost in ki ju razlikujejo med seboj.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Družbeni spol

Glagol

Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Glagol

Globalizacija

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Globalizacija

Idiom

Idióm je v jezikoslovju stalna besedna zveza ali fraza, značilna za določen jezik ali narečje.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Idiom

Izobraževanje

Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Izobraževanje

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Jezikoslovje

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Kultura

Naglas

Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Naglas

Norma

Norma je navodilo, ki usmerja vedenje v situacijah oz.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Norma

Osebni zaimek

Osébni zaímek je samostalniški zaimek, ki posredno poimenuje govorečega (osebni zaimki prve osebe), nagovorjenega (osebni zaimki druge osebe) ali neudeleženega (osebni zaimki tretje osebe) v pogovoru.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Osebni zaimek

Sleng

Sleng je neformalna govorica, ki ni prepoznana kot standardna za jezik ali narečje govorca, a je razširjena v določenih okoljih ali/in kot izraz socialne pripadnosti.

Poglej Forenzična sociolingvistika in Sleng