Kazalo
17 odnosi: Argon, Živo srebro, Bimetal, Dušilka, Električni oblok, Električni tok, Elektron, Fotoluminiscenca, Inertni plin, Kompaktna fluorescentna sijalka, Kripton, Ksenon, Neon, Para, Plazma (fizika), Temperaturni koeficient, Ultravijolično valovanje.
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Fluorescentna sijalka in Argon
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Fluorescentna sijalka in Živo srebro
Bimetal
Bimetal je spoj dveh jekel z različnimi oblikovnimi koeficienti.
Poglej Fluorescentna sijalka in Bimetal
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Poglej Fluorescentna sijalka in Dušilka
Električni oblok
Električni oblok nastane ob električnem preboju plina, kar povzroči veliko znižanje električne upornosti, nastali tok pa povzroči ionizacijo plina in s tem nastanek plazme.
Poglej Fluorescentna sijalka in Električni oblok
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Fluorescentna sijalka in Električni tok
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Fluorescentna sijalka in Elektron
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Poglej Fluorescentna sijalka in Fotoluminiscenca
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Fluorescentna sijalka in Inertni plin
Kompaktna fluorescentna sijalka
Varčne sijalke različnih oblik Kompaktna fluorescentna sijalka, pogosto imenovana tudi varčna žarnica, je pomanjšan tip fluorescentnih sijalk, razvit kot bolj učinkovit nadomestek žarnic z žarilno nitko.
Poglej Fluorescentna sijalka in Kompaktna fluorescentna sijalka
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Fluorescentna sijalka in Kripton
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej Fluorescentna sijalka in Ksenon
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Fluorescentna sijalka in Neon
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Fluorescentna sijalka in Para
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Fluorescentna sijalka in Plazma (fizika)
Temperaturni koeficient
Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.
Poglej Fluorescentna sijalka in Temperaturni koeficient
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Fluorescentna sijalka in Ultravijolično valovanje
Prav tako znan kot Fluorescentna luč.