Kazalo
19 odnosi: Avstrija, Železniška proga Brezovica–Vrhnika, Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m., Gimnazija Ledina, Gradbeništvo, Gradec, Grosuplje, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana, Ogrska, Slovenci, Sokol (društvo), Tavčarjeva ulica, Ljubljana, Vlado Valenčič, Zagreb, 1850, 1928, 29. april, 6. september.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Filip Supančič in Avstrija
Železniška proga Brezovica–Vrhnika
Železniška proga Brezovica - Vrhnika je nekdanji normalnotirni železniški odsek, ki je bil v uporabi med letoma 1899 in 1966.
Poglej Filip Supančič in Železniška proga Brezovica–Vrhnika
Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.
Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Filip Supančič in Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.
Gimnazija Ledina
Gimnazija Ledina je splošna gimnazija, ki se nahaja na Resljevi cesti v Ljubljani.
Poglej Filip Supančič in Gimnazija Ledina
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Filip Supančič in Gradbeništvo
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Filip Supančič in Gradec
Grosuplje
Grosuplje je mesto v osrednji Sloveniji, na severozahodu pokrajine Dolenjske.
Poglej Filip Supančič in Grosuplje
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Filip Supančič in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Filip Supančič in Ljubljana
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Filip Supančič in Ogrska
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Filip Supančič in Slovenci
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Poglej Filip Supančič in Sokol (društvo)
Tavčarjeva ulica, Ljubljana
Tavčarjeva ulica je ena izmed enosmernih ulic v središču Ljubljane.
Poglej Filip Supančič in Tavčarjeva ulica, Ljubljana
Vlado Valenčič
Vlado Valenčič, slovenski pravnik, ekonomist, arhivist in zgodovinar, * 26. november 1903, Trnovo (danes del Ilirske Bistrice), † 7. december 1999, Ljubljana.
Poglej Filip Supančič in Vlado Valenčič
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Filip Supančič in Zagreb
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Filip Supančič in 1850
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Filip Supančič in 1928
29. april
29.
Poglej Filip Supančič in 29. april
6. september
6.
Poglej Filip Supančič in 6. september
Prav tako znan kot Filip Jakob Supančič, Filip Zupančič.