Kazalo
31 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Češka, Bratislava, Cesar Avstrije, Dunaj, Epilepsija, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Habsburžani, Ilirsko kraljestvo, Innsbruck, Klemens Wenzel von Metternich, Lombardija, Metternichov absolutizem, Moravska, Ogrska, Olomuc, Praga, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Rodbina Habsburško-Lotarinška, 1793, 1830, 1835, 1836, 1838, 1848, 1875, 19. april, 2. december, 29. junij.
- Hrvaški kralji
- Lotarinški Habsburžani
- Odpovedali se prestolu
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1793
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Avstrijsko cesarstvo
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Češka
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Bratislava
Cesar Avstrije
Krona Avstrije Avstrijski cesar (nemško Kaiser von Österreich) je bil vladar Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Cesar Avstrije
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Dunaj
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Epilepsija
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Habsburžani
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Ilirsko kraljestvo
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Innsbruck
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Klemens Wenzel von Metternich
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Lombardija
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Metternichov absolutizem
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Moravska
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Ogrska
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Olomuc
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Praga
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Revolucije leta 1848
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Rimskokatoliška cerkev
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Rodbina Habsburško-Lotarinška
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1793
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1830
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1835
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1836
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1838
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1848
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 1875
19. april
19.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 19. april
2. december
2.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 2. december
29. junij
29.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 29. junij
Glej tudi
Hrvaški kralji
Lotarinški Habsburžani
Odpovedali se prestolu
Ogrski kralji
Rojeni leta 1793
Prav tako znan kot Ferdinand Dobrotljivi, Ferdinand I. (avstrijski), Ferdinand I. Avstrijski, Ferdinand V. Ogrski.