Kazalo
18 odnosi: Štajerska, Štajerska (zvezna dežela), Bohoričica, Dajnčica, Gornja Radgona, Habsburška monarhija, Haloze, Jožef Pichler, Kajkavščina, Listi ino evaŋgelji, Madžarska, Nikola Krajačević, Peter Dajnko, Prekmurje, Prekmursko narečje, Slovenci, Sveto pismo, 1817.
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Štajerska
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Štajerska (zvezna dežela)
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Bohoričica
Dajnčica
Dajnčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Peter Dajnko.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Dajnčica
Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Gornja Radgona
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Habsburška monarhija
Haloze
Malega Okiča). Haloze so prometno odročno gričevje v severovzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Haloze
Jožef Pichler
Jožef Pichler, slovenski katoliški duhovnik, kanonik, mariborski šolski nadzornik, * Tržec, 29. december, 1789; † Maribor, 21. februar, 1859.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Jožef Pichler
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Kajkavščina
Listi ino evaŋgelji
Listi ino evaŋgelji (Pisma in evangeliji) so velik lekcionar Petra Dajnka, štajerskega pisca v vzhodni štajerščini poleg svoje pisave (dajnčica) iz leta 1826.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Listi ino evaŋgelji
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Madžarska
Nikola Krajačević
Nikola Krajačević Sartorius (staro kajkavsko: Miklouš Krajačević, prekmursko Mikloš Krajačevič), kajkavsko-hrvaški pesnik, pisatelj, rimskokatoliški duhovnik, * 29. november 1581, Sisek, † 9. marec 1653, Zagreb.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Nikola Krajačević
Peter Dajnko
Peter Dajnko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec, * 23. april 1787, Črešnjevci; † 22. februar 1873, Velika Nedelja.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Peter Dajnko
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Prekmursko narečje
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Slovenci
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in Sveto pismo
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto in 1817
Prav tako znan kot Evangeliomi na vse nedele ino svetke skos leto, Evangelji na vse nedele ino svetke skos leto.