Hitreje kot brskalnik!
26 odnosi: Alfieri Maserati, Bologna, Bratje Maserati, Dirkač, Druga svetovna vojna, Evropsko avtomobilistično prvenstvo, Italija, Italijani, Maserati, Maserati A6, OSCA, Prva svetovna vojna, Sezona Velikih nagrad 1924, Sezona Velikih nagrad 1931, Sezona Velikih nagrad 1933, Velika nagrada Belgije 1931, Velika nagrada Francije 1931, Velika nagrada Italije 1931, Velika nagrada Italije 1933, Velika nagrada Rima 1931, 12. januar, 1898, 1937, 1947, 1975, 4. avgust.
Alfieri Maserati
Alfieri Maserati, italijanski dirkač in avtomobilski inženir, * 23. september 1887, Voghera, Lombardija, Italija, † 3. marec 1932, Bologna, Italija.
Novo!!: Ernesto Maserati in Alfieri Maserati · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Ernesto Maserati in Bologna · Poglej več »
Bratje Maserati
Bratje Maserati so bili od začetka dvajsetega stoletja povezani z avtomobilizmom.
Novo!!: Ernesto Maserati in Bratje Maserati · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Ernesto Maserati in Dirkač · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Ernesto Maserati in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Evropsko avtomobilistično prvenstvo
Evropsko avtomobilistično prvenstvo je bila najvišja dirkaška serija do ustanovitve Svetovnega prvenstva Formule 1.
Novo!!: Ernesto Maserati in Evropsko avtomobilistično prvenstvo · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Ernesto Maserati in Italija · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Ernesto Maserati in Italijani · Poglej več »
Maserati
Maserati je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov.
Novo!!: Ernesto Maserati in Maserati · Poglej več »
Maserati A6
Avtomobil Maserati A6G/2000 Maserati A6 je ime za serijo tako avtomobilov kot dirkalnikov Maserati izdelanih med letoma 1947 in 1956.
Novo!!: Ernesto Maserati in Maserati A6 · Poglej več »
OSCA
Officine Specializzate Costruzioni Automobili - Fratelli Maserati SpA (kratica O.S.C.A., OSCA ali Osca) je nekdanja italijanska tovarna in moštvo Formule 1, ki je v Formuli 1 sodelovalo med sezonama in.
Novo!!: Ernesto Maserati in OSCA · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ernesto Maserati in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1924
Sezona Velikih nagrad 1924 je bila sedemnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Ernesto Maserati in Sezona Velikih nagrad 1924 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1931
Sezona Velikih nagrad 1931 je bila prva sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Ernesto Maserati in Sezona Velikih nagrad 1931 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1933
Sezona Velikih nagrad 1933, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Ernesto Maserati in Sezona Velikih nagrad 1933 · Poglej več »
Velika nagrada Belgije 1931
Velika nagrada Belgije 1931 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Ernesto Maserati in Velika nagrada Belgije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1931
Velika nagrada Francije 1931 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Ernesto Maserati in Velika nagrada Francije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1931
Velika nagrada Italije 1931 je bila prva dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Ernesto Maserati in Velika nagrada Italije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1933
Velika nagrada Italije 1933 je bila četrta neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1933.
Novo!!: Ernesto Maserati in Velika nagrada Italije 1933 · Poglej več »
Velika nagrada Rima 1931
Velika nagrada Rima 1931 je bila deveta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Ernesto Maserati in Velika nagrada Rima 1931 · Poglej več »
12. januar
12.
Novo!!: Ernesto Maserati in 12. januar · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Ernesto Maserati in 1898 · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Ernesto Maserati in 1937 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ernesto Maserati in 1947 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ernesto Maserati in 1975 · Poglej več »
4. avgust
4.
Novo!!: Ernesto Maserati in 4. avgust · Poglej več »
