Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Avstro-Ogrska, Borštnikov prstan, Druga svetovna vojna, Film, Grajski biki, Grčarice, Hinko Nučič, Igralec (umetnik), Jara gospoda (film), Ljubljana, Maribor, Na svoji zemlji, Naš avto, Narodni dom, Trst, Ne čakaj na maj, Pepelka, Povest o dobrih ljudeh (film), Prešernova nagrada, Prva svetovna vojna, Slovenci, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor, Sokol (društvo), Svet na Kajžarju, Trebče, Trst, Tri četrtine sonca, Trst, Vesna (film), Zgodba, ki je ni, 16. avgust, 1900, 1952, 1978, 6. september.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Elvira Kralj in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Borštnikov prstan
Narodni muzej Slovenije) Borštnikov prstan je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke, ki ga od leta 1970 vsako leto podeli neodvisna žirija.
Novo!!: Elvira Kralj in Borštnikov prstan · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Elvira Kralj in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Novo!!: Elvira Kralj in Film · Poglej več »
Grajski biki
Grajski biki je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1967 v režiji Jožeta Pogačnika.
Novo!!: Elvira Kralj in Grajski biki · Poglej več »
Grčarice
Grčarice (nemško Masern) so naselje na kraški planoti ob vznožju Velike gore južno od Dolenje vasi v Občini Ribnica.
Novo!!: Elvira Kralj in Grčarice · Poglej več »
Hinko Nučič
Plakat za Nučičev poslovilni nastop leta 1912 Zgornji Polskavi Hinko (Henrik) Nučič, slovenski gledališki igralec, režiser, organizator in pedagog, * 20. april 1883, Ljubljana, † 21. maj 1970, Zagreb.
Novo!!: Elvira Kralj in Hinko Nučič · Poglej več »
Igralec (umetnik)
Igralec je umetnik, ki deluje v okviru gledališča (gledališki igralec), filma (filmski igralec) in televizije (televizijski igralec).
Novo!!: Elvira Kralj in Igralec (umetnik) · Poglej več »
Jara gospoda (film)
Jára gospôda je slovenski (jugoslovanski) igrani film iz leta 1953.
Novo!!: Elvira Kralj in Jara gospoda (film) · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Elvira Kralj in Ljubljana · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Elvira Kralj in Maribor · Poglej več »
Na svoji zemlji
Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film.
Novo!!: Elvira Kralj in Na svoji zemlji · Poglej več »
Naš avto
Naš avto je slovenski film iz leta 1962 v režiji Františka Čapa.
Novo!!: Elvira Kralj in Naš avto · Poglej več »
Narodni dom, Trst
Narodni dom v Trstu je bil osrednja kulturna ustanova tržaških Slovencev v večnamenskem poslopju na Filzijevi ulici 14.
Novo!!: Elvira Kralj in Narodni dom, Trst · Poglej več »
Ne čakaj na maj
Ne čakaj na maj je slovenska črno-bela filmska romantična komedija iz leta 1957 in predstavlja nadaljevanje filma Vesna, zato se včasih pojavlja pod naslovom Vesna II.
Novo!!: Elvira Kralj in Ne čakaj na maj · Poglej več »
Pepelka
Ta članek vsebuje primerjavo Pepelke (Jakoba in Wilhelma Grimma) s slovensko ljudsko pravljico Mačeha in pastorka.
Novo!!: Elvira Kralj in Pepelka · Poglej več »
Povest o dobrih ljudeh (film)
Povest o dobrih ljudeh je slovenski dramski film iz leta 1975 v režiji Franceta Štiglica, posnet po istoimenski povesti Miška Kranjca.
Novo!!: Elvira Kralj in Povest o dobrih ljudeh (film) · Poglej več »
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Novo!!: Elvira Kralj in Prešernova nagrada · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Elvira Kralj in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Elvira Kralj in Slovenci · Poglej več »
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.
Novo!!: Elvira Kralj in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »
Slovensko narodno gledališče Maribor
Slovensko narodno gledališče Maribor (SNG Maribor) je slovenska nacionalna poklicna gledališka ustanova.
Novo!!: Elvira Kralj in Slovensko narodno gledališče Maribor · Poglej več »
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Novo!!: Elvira Kralj in Sokol (društvo) · Poglej več »
Svet na Kajžarju
Svet na Kajžarju je slovenski dramski film iz leta 1952 v režiji Franceta Štiglica, posnet po istoimenski povesti Ivana Potrča.
Novo!!: Elvira Kralj in Svet na Kajžarju · Poglej več »
Trebče, Trst
Trebče so naselje v občini Trst.
Novo!!: Elvira Kralj in Trebče, Trst · Poglej več »
Tri četrtine sonca
Tri četrtine sonca je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1959 v režiji Jožeta Babiča.
Novo!!: Elvira Kralj in Tri četrtine sonca · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Elvira Kralj in Trst · Poglej več »
Vesna (film)
Vesna je črnobeli slovenski film Františka Čapa iz leta 1953.
Novo!!: Elvira Kralj in Vesna (film) · Poglej več »
Zgodba, ki je ni
Zgodba, ki je ni je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1967 v režiji in po scenariju Matjaža Klopčiča.
Novo!!: Elvira Kralj in Zgodba, ki je ni · Poglej več »
16. avgust
16.
Novo!!: Elvira Kralj in 16. avgust · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Elvira Kralj in 1900 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Elvira Kralj in 1952 · Poglej več »
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Elvira Kralj in 1978 · Poglej več »
6. september
6.
Novo!!: Elvira Kralj in 6. september · Poglej več »
