Kazalo
39 odnosi: Bakteriofag, Bordetella pertussis, Botulin, Celična membrana, Celica, Celica pomagalka, Cepivo, Citokin, Clostridium, Clostridium botulinum, Clostridium tetani, Corynebacterium diphtheriae, Davični toksin, Deoksiribonukleinska kislina, Driska, Encim, Endocitoza, Endotoksin, Escherichia coli, Formaldehid, Griža, Ledvica, Levkocit, Makrofag, Nevron, Patogen, PH, Plazmid, Poglavitni kompleks tkivne skladnosti, Receptor (biokemija), Srce, Stafilokoki, Superantigen, Toksin, Toksin kolere, Toksin oslovskega kašlja, Transdukcija, Vezikel, Vibrio cholerae.
- Mikrobiologija
- Toksini
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Poglej Eksotoksin in Bakteriofag
Bordetella pertussis
Bordetella pertussis je gramnegativen aeroben kokobacil iz rodu bordetel, ki povzroča otroško bolezen oslovski kašelj.
Poglej Eksotoksin in Bordetella pertussis
Botulin
Botulín je nevrotoksin, ki ga prozvajajo bakterije Clostridium botulinum.
Poglej Eksotoksin in Botulin
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Eksotoksin in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Eksotoksin in Celica
Celica pomagalka
Celica pomagalka ali celica T CD4 je limfocit T, ki pomaga limfocitu B pri sintezi protiteles.
Poglej Eksotoksin in Celica pomagalka
Cepivo
Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.
Poglej Eksotoksin in Cepivo
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Eksotoksin in Citokin
Clostridium
Clostridium (klostridij) je rod grampozitivnih bakterij iz debla Firmicutes.
Poglej Eksotoksin in Clostridium
Clostridium botulinum
Clostridium botulinum je vrsta grampozitivnih negibljivih anaerobnih sporogenih bakterij iz rodu klostridij, ki proizvaja toksin botulin ter povzroča botulizem.
Poglej Eksotoksin in Clostridium botulinum
Clostridium tetani
Clostridium tetani (starinsko Plectridium tetani) je vrsta klostridijev, katerih toksin povzroča tetanus.
Poglej Eksotoksin in Clostridium tetani
Corynebacterium diphtheriae
Corynebacterium diphtheriae je negibljiva, nekapsulirana, nesporogena gram-pozitivna paličasta bakterija z visoko vsebnostjo GC, ki se pojavlja v štirih biovarjih: gravis, mitis, intermedius in belfanti, kar temelji na kolonialni morfologiji in biokemičnih profilih.
Poglej Eksotoksin in Corynebacterium diphtheriae
Davični toksin
Davični toksin (tudi difterijski toksin ali difterotoksin, DT) je eksotoksin, ki ga izloča bakterija vrste Corynebacterium diphtheriae.
Poglej Eksotoksin in Davični toksin
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Eksotoksin in Deoksiribonukleinska kislina
Driska
Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata.
Poglej Eksotoksin in Driska
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Eksotoksin in Encim
Endocitoza
Endocitóza je celični proces, pri katerem celica vnese snov (molekule ali druge celice) prek celične membrane v svojo notranjost.
Poglej Eksotoksin in Endocitoza
Endotoksin
Endotoksini so toksične snovi, ki so sestavina celične stene gramnegativnih bakterij in so iz lipopolisaharidov.
Poglej Eksotoksin in Endotoksin
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Eksotoksin in Escherichia coli
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Eksotoksin in Formaldehid
Griža
Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.
Poglej Eksotoksin in Griža
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Eksotoksin in Ledvica
Levkocit
Levkociti v človeški krvi Bele krvničke, levkociti ali bele krvne celice so krvne celice, ki varujejo telo pred okužbami in tumorji, tj.
Poglej Eksotoksin in Levkocit
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Eksotoksin in Makrofag
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Eksotoksin in Nevron
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Eksotoksin in Patogen
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Eksotoksin in PH
Plazmid
Shema bakterije z označenimi plazmidi Plazmidi so večinoma krožne (lahko tudi linearne) dvovijačne molekule DNK, sposobne samostojnega podvojevanja.
Poglej Eksotoksin in Plazmid
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti ali poglavitni histokompatibilnostni kompleks (kratica PHK, bolj znan pod kratico MHC za angleški izraz major histocompatibility complex) je skupni izraz za veliko skupino genov v genomu večine vretenčarjev in njihove produkte (beljakovine), ki imajo v imunskem sistemu vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi antigeni v organizmu in predstavljanja le-teh limfocitom T.
Poglej Eksotoksin in Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Eksotoksin in Receptor (biokemija)
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Eksotoksin in Srce
Stafilokoki
Stafilokoki (znanstveno ime Staphylococcus) so rod grampozitivnih, negibljivih in nesporogenih aerobnih ali fakultativno anaerobnih kokov (okroglih bakterij) v grozdastih skupinah, ki lahko povzročajo gnojna vnetja in sepse, vendar je večina vrst za človeka nenevarnih in so del normalne bakterijske flore na koži in sluznicah.
Poglej Eksotoksin in Stafilokoki
Superantigen
Superantigen je antigen, ki lahko poliklonalno aktivira veliko frakcijo limfocitov T. To povzroči buren imunski odziv.
Poglej Eksotoksin in Superantigen
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Eksotoksin in Toksin
Toksin kolere
Toksin kolere je eksotoksin, ki ga izloča gramnegativna bakterija vrste Vibrio cholerae.
Poglej Eksotoksin in Toksin kolere
Toksin oslovskega kašlja
Toksin oslovskega kašlja (tudi pertuzijski toksin, PT) je eksotoksin, ki ga izloča bakterija vrste Bordetella pertussis.
Poglej Eksotoksin in Toksin oslovskega kašlja
Transdukcija
V fiziologiji senzorična transdukcija pomeni pretvorbo senzoričnega dražljaja iz ene oblike v drugo (denimo iz svetlobnega, mehaničnega ali kemičnega dražljaja v električni impulz).
Poglej Eksotoksin in Transdukcija
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Eksotoksin in Vezikel
Vibrio cholerae
Vibrio cholerae, starinsko Vibrio comma, je vrsta bacilov, ki povzročajo kolero.
Poglej Eksotoksin in Vibrio cholerae