Kazalo
30 odnosi: Adam Luthar, Števan Kovatš, Evangeličanska Cerkev, Evangeličanski kalendar, Franc Ivanoci, Franci Just, Gajica, Goričko, Janoš Flisar, Janoš Kardoš, Južnoslovanski jeziki, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Madžarščina, Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine, Moses i Josua, Murska Sobota, Nemščina, Prekmurci, Prekmurje, Prekmurski knjižni jezik, Romantika, Slovenska krajina (Ogrska), Stara zaveza, Trianonska mirovna pogodba, 1926, 1930, 1933, 1934, 1937, 1939.
Adam Luthar
Adam pl. Luthar (madžarsko Luthar Ádám), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj, plemič *2. januar 1887, Sebeborci, † 1. september 1972, Maribor.
Poglej Düševni list in Adam Luthar
Števan Kovatš
Števan Kovatš (madžarsko Kováts István), madžarski evangeličanski duhovnik, senior, zgodovinar, pisatelj, predsednik Prekmurske banke, * 25. januar 1866, Lébény pri Gjuru, † 11. december 1945, Murska Sobota.
Poglej Düševni list in Števan Kovatš
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Düševni list in Evangeličanska Cerkev
Evangeličanski kalendar
Kovač izdal za: ''szlovenszki evangelicsanszki narod''. Evangeličanski kalendar leta 1928. Evangeličanski kalendar (Evangeličanski koledar) je prekmurski koledar prekmurskih evangeličanov, ki je prihaja od leta 1923, do leta 1941.
Poglej Düševni list in Evangeličanski kalendar
Franc Ivanoci
Franc (Kodila) Ivanoci ali Ferenc Ivanoci ali Franc Ivanocy (tudi Franc Ivanóczy, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 25. avgust 1857, Ivanovci; † 29. avgust 1913, Tišina.
Poglej Düševni list in Franc Ivanoci
Franci Just
Franci Just, slovenski publicist, urednik in literarni zgodovinar, * 6. januar 1959, Podgrad pri Gornji Radgoni.
Poglej Düševni list in Franci Just
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Düševni list in Gajica
Goričko
Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.
Poglej Düševni list in Goričko
Janoš Flisar
Janoš Flisar (sedi na sredi) z gojenci prekmurskega dijaškega doma o. 1937 Janoš Flisar (''madž.'' Fliszár János) madžarsko-slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, novinar in učitelj, * 12. junij 1856, Šalamenci, Avstro-Ogrska, † 21.
Poglej Düševni list in Janoš Flisar
Janoš Kardoš
Janoš Kardoš (''madž''. Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.
Poglej Düševni list in Janoš Kardoš
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Düševni list in Južnoslovanski jeziki
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Düševni list in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Düševni list in Madžarščina
Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine
Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine (madžarsko Vendvidéki Magyar Közművelődesi Egyesület) oz.
Poglej Düševni list in Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine
Moses i Josua
Moses i Josua (Mojzes in Jozue) je delni prevod Svetega pisma v prekmurščino Janoša Kardoša, hodoškega evangeličanskega duhovnika.
Poglej Düševni list in Moses i Josua
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Düševni list in Murska Sobota
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Düševni list in Nemščina
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Düševni list in Prekmurci
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Düševni list in Prekmurje
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Düševni list in Prekmurski knjižni jezik
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Düševni list in Romantika
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Düševni list in Slovenska krajina (Ogrska)
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Düševni list in Stara zaveza
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Düševni list in Trianonska mirovna pogodba
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Düševni list in 1926
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Düševni list in 1930
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Düševni list in 1933
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Düševni list in 1934
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Düševni list in 1937
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Düševni list in 1939
Prav tako znan kot Düsevni liszt.