Kazalo
27 odnosi: Anatomija, Arheologija, Bibliografija, Disertacija, Doktorat, Evolucija človeka, Fosil, Geolog, Hrvati, Jama, Jamski medved, Kamena doba, Krapina, München, Neandertalec, Paleontolog, Paleontologija, Profesor, Seznam hrvaških geologov, Seznam paleontologov, Tübingen, Univerza v Zagrebu, Zagreb, Zürich, 1865, 24. december, 25. oktober.
- Diplomiranci Univerze v Tübingenu
- Diplomiranci Univerze v Zagrebu
- Hrvaški arheologi
- Hrvaški paleontologi
- Pokopani na pokopališču Mirogoj
- Predavatelji na Univerzi v Zagrebu
- Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Anatomija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Arheologija
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Bibliografija
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Disertacija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Doktorat
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Evolucija človeka
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Fosil
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Geolog
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Hrvati
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Jama
Jamski medved
Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Jamski medved
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Kamena doba
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Krapina
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in München
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Neandertalec
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Paleontolog
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Paleontologija
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Profesor
Seznam hrvaških geologov
Seznam hrvaških geologov.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Seznam hrvaških geologov
Seznam paleontologov
Seznam paleontologov.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Seznam paleontologov
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Tübingen
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Univerza v Zagrebu
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Zagreb
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in Zürich
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in 1865
24. december
24.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in 24. december
25. oktober
25.
Poglej Dragutin Gorjanović-Kramberger in 25. oktober