Hitreje kot brskalnik!
36 odnosi: Aksinja Kermauner, Anglija, Daniel Defoe, Dekletov dnevnik, Dnevnik (književnost), Dnevnik Hiacinte Novak, Ekspozicija (literatura), Evropa, Fikcija, Francija, Ivan Bratko (pisatelj), Jože Javoršek, Joseph Addison, Karolina Kolmanič, Leopold Suhodolčan, Luiza Pesjak, Miha Remec, Mira Mihelič, Naturalizem, Pisemski roman, Prva svetovna vojna, Psihologija, Rainer Maria Rilke, Realizem v književnosti, Rože za Algernona, Robinson Crusoe, Roman, Satira, Sue Townsend, Vesna Godina, Vesna Milek, Zorko Simčič, 1712, 1719, 18. stoletje, 1885.
Aksinja Kermauner
Aksinja Kermauner, slovenska pisateljica, pesnica in učiteljica, tiflopedagoginja * 3. avgust 1956, Ljubljana.
Novo!!: Dnevniški roman in Aksinja Kermauner · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Dnevniški roman in Anglija · Poglej več »
Daniel Defoe
Daniel Defoe, angleški pisatelj, * ok.
Novo!!: Dnevniški roman in Daniel Defoe · Poglej več »
Dekletov dnevnik
Ivan Bratko je leta 1969 izdal dnevniški roman Dekletov dnevnik, ki je preveden v tri jezike.
Novo!!: Dnevniški roman in Dekletov dnevnik · Poglej več »
Dnevnik (književnost)
Dnevnik je zbirka osebnih zapisov, ki so urejeni v časovnem zaporedju.
Novo!!: Dnevniški roman in Dnevnik (književnost) · Poglej več »
Dnevnik Hiacinte Novak
Dnevnik Hiacinte Novak je roman Aksinje Kermauner v treh delih, izhajal je v letih 2003 in 2004 pri založbi Miš.
Novo!!: Dnevniški roman in Dnevnik Hiacinte Novak · Poglej več »
Ekspozicija (literatura)
Zasnova ali ekspozicija (latinsko exspositio; pojasnitev, utemeljitev) je del t. i. dramskega trikotnika, ki ga je v svojem delu Tehnika drame (Technik des Dramas) postavil Gustav Fraytag.
Novo!!: Dnevniški roman in Ekspozicija (literatura) · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Dnevniški roman in Evropa · Poglej več »
Fikcija
Fikcija (latinsko fictum, fingere - upodobiti, ustvariti, izmisliti si) je v širšem smislu vse, kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja.
Novo!!: Dnevniški roman in Fikcija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Dnevniški roman in Francija · Poglej več »
Ivan Bratko (pisatelj)
Ivan Bratko (ilegalno ime Andrej), slovenski komunist, partizan, publicist, pisatelj, * 15. februar 1914, Celje, † 23. marec 2001, Ljubljana.
Novo!!: Dnevniški roman in Ivan Bratko (pisatelj) · Poglej več »
Jože Javoršek
Jože Brejc, bolj znan pod psevdonimom Jože Javoršek, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, polemik, kritik, prevajalec * 20. oktober 1920, Velike Lašče, † 2. september 1990, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Dnevniški roman in Jože Javoršek · Poglej več »
Joseph Addison
Joseph Addison, angleški esejist, kritik, pesnik in dramatik, * 1. maj 1672, † 17. junij 1719, London.
Novo!!: Dnevniški roman in Joseph Addison · Poglej več »
Karolina Kolmanič
Karolina Kolmanič (r. Ilari) slovenska pisateljica, * 29. september 1930, Lomanoše pri Gornji Radgoni, † 10. december 2020.
Novo!!: Dnevniški roman in Karolina Kolmanič · Poglej več »
Leopold Suhodolčan
Leopold Suhodolčan, slovenski pisatelj, * 10. avgust 1928, Žiri, † 8. februar 1980, Golnik, pokopan na Prevaljah.
Novo!!: Dnevniški roman in Leopold Suhodolčan · Poglej več »
Luiza Pesjak
Luiza Pesjak (tudi Lujiza ~ Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka, * 12. junij 1828, Ljubljana, † 1. marec 1898, Ljubljana.
Novo!!: Dnevniški roman in Luiza Pesjak · Poglej več »
Miha Remec
Miha Remec, slovenski pisatelj in novinar, * 10. avgust 1928, Ptuj, † 29. avgust 2020, Ljubljana.
Novo!!: Dnevniški roman in Miha Remec · Poglej več »
Mira Mihelič
Mira Mihelič (rojena Kramer, tudi Mira Puc), slovenska pisateljica in prevajalka, * 14. julij 1912, Split, † 4. september 1985, Ljubljana.
Novo!!: Dnevniški roman in Mira Mihelič · Poglej več »
Naturalizem
Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma.
Novo!!: Dnevniški roman in Naturalizem · Poglej več »
Pisemski roman
Goethe, 1774) Pisemski roman ali roman v pismih je roman v obliki pisem, ki jih piše ena ali več izmišljenih oseb.
Novo!!: Dnevniški roman in Pisemski roman · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Dnevniški roman in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Novo!!: Dnevniški roman in Psihologija · Poglej več »
Rainer Maria Rilke
René Karl Wilhelm Johann Josef Maria Rilke, * 4.
Novo!!: Dnevniški roman in Rainer Maria Rilke · Poglej več »
Realizem v književnosti
Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.
Novo!!: Dnevniški roman in Realizem v književnosti · Poglej več »
Rože za Algernona
Rože za Algernona (v izvirniku) je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Daniela Keyesa, ki je prvič izšel leta 1966 pri založbi Harcourt, Brace & World.
Novo!!: Dnevniški roman in Rože za Algernona · Poglej več »
Robinson Crusoe
Robinson Crusoe je roman avtorja Daniela Defoeja, ki je bil prvič objavljen leta 1719.
Novo!!: Dnevniški roman in Robinson Crusoe · Poglej več »
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Novo!!: Dnevniški roman in Roman · Poglej več »
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Novo!!: Dnevniški roman in Satira · Poglej več »
Sue Townsend
Susan Lillian »Sue« Townsend, angleška pisateljica, dramatičarka in publicistka, * 2. april 1946, Leicester, Anglija, Združeno kraljestvo, † 10. april 2014, Leicester.
Novo!!: Dnevniški roman in Sue Townsend · Poglej več »
Vesna Godina
Vesna Godina Vuk, slovenska antropologinja, univerzitetna profesorica in publicistka, * 1957, Maribor Je doktorica socioloških znanosti in predavateljica socialne in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Mariboru in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je vodila Center za antropološke raziskave.
Novo!!: Dnevniški roman in Vesna Godina · Poglej več »
Vesna Milek
Vesna Milek, slovenska novinarka in publicistka, * 23. oktober 1971, Postojna.
Novo!!: Dnevniški roman in Vesna Milek · Poglej več »
Zorko Simčič
Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist, * 19. november 1921, Maribor.
Novo!!: Dnevniški roman in Zorko Simčič · Poglej več »
1712
1712 (MDCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Dnevniški roman in 1712 · Poglej več »
1719
1719 (MDCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Dnevniški roman in 1719 · Poglej več »
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Novo!!: Dnevniški roman in 18. stoletje · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Dnevniški roman in 1885 · Poglej več »
