Kazalo
14 odnosi: Šelda, Floris I., grof Holandski, Grof Holandski, Grofija Holandija, Henrik IV. Nemški, Investiturni boj, Kennemerland, Knezoškofija Utrecht, Opatija Egmond, Rimskokatoliška cerkev, Spodnja Lorena, Zadnjik, 1091, 17. julij.
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Ditrik V. in Šelda
Floris I., grof Holandski
Floris I. (rojen okoli leta 1017 v Vlaardingenu – 28. junij 1061) je bil od leta 1049 do 1061 grof Holandski, takrat imenovane Frizija zahodno od Vlieja.
Poglej Ditrik V. in Floris I., grof Holandski
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Ditrik V. in Grof Holandski
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Ditrik V. in Grofija Holandija
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Ditrik V. in Henrik IV. Nemški
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Ditrik V. in Investiturni boj
Kennemerland
Sipine Kennemerlanda, kakršne so bile, odkar so tam živeli Kennemerji. Kennemerland je regija v nizozemski provinci Severna Holandija, ki meji na Zahodno Frizijo na severu, Waterland in Amstelland na vzhodu, Bollenstreek na jugu in Severno morje na zahodu.
Poglej Ditrik V. in Kennemerland
Knezoškofija Utrecht
Knezoškofija Utrecht (1024–1528) je bila cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah, v današnji Nizozemski.
Poglej Ditrik V. in Knezoškofija Utrecht
Opatija Egmond
Pogled na opatijo Egmond leta 2003. Pogled na opatijo Egmond, delo Claesa Dircksza van der Hecka leta 1638. Ruševine opatije Egmond, 1725 Osvetlitev iz Egmondovih evangelijev Sredi starega jarka stoji kip Lamorala, za njim pa se vidi protestantska cerkev, ki je bila zgrajena na ruševinah starega gradu Egmond.
Poglej Ditrik V. in Opatija Egmond
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ditrik V. in Rimskokatoliška cerkev
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Ditrik V. in Spodnja Lorena
Zadnjik
Lega zadnjika pri moškem. Zadnjik pri moškem Zadnjik pri ženski Zadnjik Zadnjik ali anus je končna odprtina prebavne cevi.
Poglej Ditrik V. in Zadnjik
1091
1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ditrik V. in 1091
17. julij
17.
Poglej Ditrik V. in 17. julij