Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Daniel Judson Callaghan

Index Daniel Judson Callaghan

Daniel Judson Callaghan, ameriški admiral, * 26. julij 1890, † 13. november 1942.

29 odnosi: Admiral, Aljaska, Američani, Atlantski ocean, Druga svetovna vojna, Ensign (Formula 1), Franklin Delano Roosevelt, Japonska, Kamikaze, Kontraadmiral (ZDA), Maša, Medalja časti, Oakland, Kalifornija, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, San Francisco, Seznam ameriških admiralov, Tajvan, Time, Univerza Kalifornije, Berkeley, USS Missouri (BB-63), Viceadmiral (ZDA), Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Zavezniki druge svetovne vojne, Združene države Amerike, 13. november, 1890, 1942, 26. julij.

Admiral

SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Admiral · Poglej več »

Aljaska

Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Aljaska · Poglej več »

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Američani · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Atlantski ocean · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Ensign (Formula 1)

Ensign je nekdanje britansko moštvo Formule 1, ki je nastopilo na 113 dirkah za Veliko nagrado in osvojilo 19 prvenstvenih točk.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Ensign (Formula 1) · Poglej več »

Franklin Delano Roosevelt

Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Franklin Delano Roosevelt · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Japonska · Poglej več »

Kamikaze

USS ''Enterprise'' Kamikaze (kami-kaze, japonsko: kami- bog, kaze- veter, šintoistično – duh vetra in zaščitnik, z vzdevkom Zmagovalec vojne) so bili člani samomorilskih napadalnih enot japonske cesarske vojske, njihovi napadi so bili posebej pogosti v zadnjem obdobju spopadov v drugi svetovni vojni.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Kamikaze · Poglej več »

Kontraadmiral (ZDA)

Kontraadmiral je čin, ki se ga uporablja v štirih Uniformiranih službah ZDA (Vojna mornarica ZDA, Obalna straža ZDA, Častniški korpus javne zdravstvene službe ZDA in Častniški korpus Nacionalne oceanske in atmosferske administracije ZDA) in ima dve stopnji.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Kontraadmiral (ZDA) · Poglej več »

Maša

Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Maša · Poglej več »

Medalja časti

Medalja časti (Medal of Honor) je najvišje vojaško odlikovanje, ki ga podeljuje Vlada ZDA.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Medalja časti · Poglej več »

Oakland, Kalifornija

Oakland je osmo največje mesto v ameriški zvezni državi Kaliforniji.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Oakland, Kalifornija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

San Francisco

Satelitski posnetek San Francisca in severnega dela okrožja San Mateo San Francisco (izvirno) je četrto največje mesto v Kaliforniji; hkrati je tudi okrožje.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in San Francisco · Poglej več »

Seznam ameriških admiralov

Seznam ameriških admiralov.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Seznam ameriških admiralov · Poglej več »

Tajvan

Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Tajvan · Poglej več »

Time

Time (pogosto zapisano z velikimi črkami kot TIME) je ameriška tedenska revija z novicami, ki izhaja v New Yorku.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Time · Poglej več »

Univerza Kalifornije, Berkeley

Univerza Kalifornije, Berkeley (okrajšano UC Berkeley) je javna univerza s sedežem v mestu Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Univerza Kalifornije, Berkeley · Poglej več »

USS Missouri (BB-63)

USS Missouri (BB-63) je ameriška bojna ladja razreda Iowa, iz obdobja druge svetovne vojne.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in USS Missouri (BB-63) · Poglej več »

Viceadmiral (ZDA)

Viceadmiral (izvirno Vice admiral; okrajšava VADM) je višji vojaški čin v Vojni mornarici ZDA, Obalni straži ZDA, Častniškega korpusa Javne zdravstvene službe ZDA, Častniškega korpusa Nacionalne oceanske in atmosferske administracije ZDA in Mornariške službe ZDA.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Viceadmiral (ZDA) · Poglej več »

Vojna mornarica Združenih držav Amerike

--> | anniversaries.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Vojna mornarica Združenih držav Amerike · Poglej več »

Zavezniki druge svetovne vojne

Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Zavezniki druge svetovne vojne · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in Združene države Amerike · Poglej več »

13. november

13.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in 13. november · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in 1890 · Poglej več »

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in 1942 · Poglej več »

26. julij

26.

Novo!!: Daniel Judson Callaghan in 26. julij · Poglej več »

Preusmerja sem:

Daniel Callaghan.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »