Kazalo
21 odnosi: Bela krajina, Diploma, Dobličica, Dolenjska, Geolog, Izvir, Kemija, Kočevje, Magmatska kamnina, Murska Sobota, Pohorje, Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani, Seznam slovenskih geologov, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Trias, Zemljevid, 13. oktober, 1923, 1955, 8. julij.
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Cveto Germovšek in Bela krajina
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Cveto Germovšek in Diploma
Dobličica
Dobličica je reka v Beli krajini.
Poglej Cveto Germovšek in Dobličica
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Cveto Germovšek in Dolenjska
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Cveto Germovšek in Geolog
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Cveto Germovšek in Izvir
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Cveto Germovšek in Kemija
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Cveto Germovšek in Kočevje
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Cveto Germovšek in Magmatska kamnina
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Cveto Germovšek in Murska Sobota
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Cveto Germovšek in Pohorje
Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani
Prirodoslovno-matematična fakulteta, s sedežem v Ljubljani, je bivša fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Cveto Germovšek in Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani
Seznam slovenskih geologov
Seznam slovenskih geologov.
Poglej Cveto Germovšek in Seznam slovenskih geologov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Cveto Germovšek in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Cveto Germovšek in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Cveto Germovšek in Trias
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Cveto Germovšek in Zemljevid
13. oktober
13.
Poglej Cveto Germovšek in 13. oktober
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Cveto Germovšek in 1923
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cveto Germovšek in 1955
8. julij
8.
Poglej Cveto Germovšek in 8. julij