Odpri v Google MapsKazalo
50 odnosi: Šilo, Ban, Burja, Cerkev (zgradba), Drivenik, Glavna cesta, Hotel, Hrvaška, Jadransko morje, Jugo, Klimatsko zdravilišče Crikvenica, Krk, Kvarner, Mesto, Plaža, Podnebje, Primorsko-goranska županija, Pristanišče, Reka, Hrvaška, Samostan, Seznam naselij na Hrvaškem, Split, Trajekt, Turizem, Velebitski kanal, Vreme, Zdravilišče, 1412, 1766, 1857, 1869, 1871, 1880, 1888, 1890, 1891, 1895, 1900, 1906, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1958, 1961, 1971, 1981, 1991, 2001.
- Mesta na Hrvaškem
- Naselja Primorsko-goranske županije
- Rimska mesta na Hrvaškem
Šilo
Šilo je majhen nenaseljen otoček v Jadranskem morju.
Poglej Crikvenica in Šilo
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Crikvenica in Ban
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Crikvenica in Burja
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Crikvenica in Cerkev (zgradba)
Drivenik
Drivenik je naselje na področju Vinodol blizu Crikvenice na Hrvaškem.
Poglej Crikvenica in Drivenik
Glavna cesta
Glavna cesta I. reda v Črnovi Glavne ceste v Sloveniji so namenjene prometnemu povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezujejo se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestne sisteme sosednjih držav; njihov sestavni del so tudi posebni priključki nanje, če so zgrajeni (Zakon o cestah).
Poglej Crikvenica in Glavna cesta
Hotel
Prenovljeni hotel Kempinski Palace v Portorožu Hotel je zgradba komercialnega tipa, ki za dogovorjen čas nudi bivanje proti plačilu.
Poglej Crikvenica in Hotel
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Crikvenica in Hrvaška
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Crikvenica in Jadransko morje
Jugo
Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Poglej Crikvenica in Jugo
Klimatsko zdravilišče Crikvenica
Crikvenica-plaža Crikvenica - klimatsko zdavilišče je naravno zdravilišče in rekreacijski center v Crikvenici na obali Kvarnerskega zaliva.
Poglej Crikvenica in Klimatsko zdravilišče Crikvenica
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Crikvenica in Krk
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Crikvenica in Kvarner
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Crikvenica in Mesto
Plaža
Plaža je položna površina ob rečnih, jezerskih ali morskih bregovih pokrita s peskom ali prodom.
Poglej Crikvenica in Plaža
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Crikvenica in Podnebje
Primorsko-goranska županija
Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Crikvenica in Primorsko-goranska županija
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Crikvenica in Pristanišče
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Crikvenica in Reka, Hrvaška
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Crikvenica in Samostan
Seznam naselij na Hrvaškem
Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.
Poglej Crikvenica in Seznam naselij na Hrvaškem
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Crikvenica in Split
Trajekt
Veliki trajekt Manjši trajekt Trajékt je vodno plovilo, ki je namenjeno predvsem prevozu potnikov in vozil.
Poglej Crikvenica in Trajekt
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Crikvenica in Turizem
Velebitski kanal
Pogled na severni del Velebitskega kanala Velebitski kanal je okoli 90 km dolga ožina v Jadranu.
Poglej Crikvenica in Velebitski kanal
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Crikvenica in Vreme
Zdravilišče
Zdravilišče je zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.
Poglej Crikvenica in Zdravilišče
1412
1412 (MCDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Crikvenica in 1412
1766
1766 (MDCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Crikvenica in 1766
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Crikvenica in 1857
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Crikvenica in 1869
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Crikvenica in 1871
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Crikvenica in 1880
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Crikvenica in 1888
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Crikvenica in 1890
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Crikvenica in 1891
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Crikvenica in 1895
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Crikvenica in 1900
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Crikvenica in 1906
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Crikvenica in 1910
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Crikvenica in 1921
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Crikvenica in 1931
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Crikvenica in 1948
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Crikvenica in 1953
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Crikvenica in 1958
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Crikvenica in 1961
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Crikvenica in 1971
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Crikvenica in 1981
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Crikvenica in 1991
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Crikvenica in 2001